"Sestanek z vsemi parlamentarnimi strankami je pokazal, da tudi politiki znamo, takrat ko je treba, biti enotni. Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in bi ta obnova, ki zdaj sledi, dejanska dala zgled tudi prihodnjim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi," je po sestanku s predsedniki vseh parlamentarnih strank dejal premier Robert Golob.
Kot je pojasnil, so si udeleženci izmenjali predvsem poglede glede nabora ukrepov. "Mislim, da smo tukaj zelo dobro usklajeni tudi s pogledi opozicije in da bomo skupaj prihodnji teden pripravili zakon, ki bo še boljši. Govorimo o interventnem zakonu, ki je primarno usmerjen v tiste ukrepe, ki morajo konkretne učinke imeti že s septembrom," je napovedal.
Janša: Ukrepi vlade gredo v pravo smer
Predloge SDS-a, ki so jih pripravljali od poplav dalje, je na srečanju predstavil predsednik stranke Janez Janša. "Predloge smo, potem ko smo slišali, kaj je pripravila vlada, bistveno skrčili, saj so tudi vlada sama oz. pristojna ministrstva pripravili nekatere iste predloge. Danes sem predsedniku vlade predal 44 predlogov in priporočil in verjamem, da gredo v isto smer, v katero je vlada krenila vlada z dvojnim pristopom – da se najprej sprejmejo interventni, nujni ukrepi in potem še poseben zakon za obnovo," je dejal Janša in presodil, da je vlada ubrala pravi pristop.
Janša je ob tem izpostavil predvsem finančne vire za financiranje odprave posledic te ujme, o katerih so prav tako razpravljali na sestanku. "Slovenija je v skladu EU-ja za okrevanje po pandemiji dobila možnost za pridobitev povratnih sredstev, se pravi ugodnih posojil, v vrednosti blizu enega odstotka BDP-ja. Od tega je trenutno nelociranih še 2,8 milijarde evrov," je poudaril. Dodal je, da razume, da vlada v času novelacije načrta za okrevanje po teh sredstvih ni posegala, saj so bila še pred časom "posojila na finančnih trgih tako rekoč zastonj". Kot je poudaril, so se razmere na finančnih trgih od takrat spremenile in povratna sredstva iz sklada za okrevanje EU-ja so postala atraktivna.
"Vesel sem, da je danes tudi predsednik vlade dejal, da razmišljajo v tej smeri. Se pa mudi, kajti skrajni rok za najavo črpanja teh sredstev je konec tega meseca," je opozoril predsednik SDS-a. Dodal je, da bo nato ta sredstva treba porabiti do sredine leta 2026. Po njegovih besedah bo tako ključno, da bo vlada pospešila postopke umeščanja v prostor, kar je že napovedala.
Kot morebiten dodaten vir je Janša omenil tudi sredstva za kohezijo. "Vlada je prerazporedila znaten del sredstev s t. i. trdih projektov na mehke, se pravi z infrastrukturnih projektov na različne študije. Mislim, da ni čas, da je to zdaj prioriteta, in da je to tudi lahko neki dodaten vir. V naboru ukrepov smo predlagali, da se skrčijo sredstva za t. i. mehke vsebine in se del teh sredstev prerazporedi v obnovo po ujmi," je pojasnil.
Vrtovec poudaril potrebo po hitrem čiščenju rečnih strug
Iz stranke NSi so svoje predloge vladi poslali že v četrtek, na srečanju parlamentarnih strank pa jih je predstavljal poslanec Jernej Vrtovec. Tudi on je dejal, da so se številni njihovi predlogi podvajali z vladnimi. Od predlogov NSi-ja je Vrtovec izpostavil sanacijo vodotokov. "Okrepiti je treba vse ekipe, tako DRI-ja kot gradbenih ekip, da se rečne struge znova uredijo in da se stvari postavijo na svoje mesto pred jesenskim deževjem, sicer bomo priča novim poplavam," je poudaril.
NSi je kot kratkoročen ukrep predlagal tudi solidarnostni sklad. "Ljudje potrebujejo pomoč takoj. S to mislijo se poigrava tudi vlada. Mi predlagamo, da je to lahko samostojni sklad, kjer se zbirajo finančna sredstva, ali pa da je to sklad v okviru SID banke," je dejal Vrtovec. Za odpravo posledic pa bodo po besedah poslanca NSi-ja potrebne tudi spremembe dolgotrajnih postopkov. Dejal je, da je vlada za tovrstne predloge, med drugim za spremembe zakona o javnem naročanju, pokazala posluh, in izrazil prepričanje, da bo spremembe potrdil tudi DZ.
Vrtovec je izpostavil tudi kratkoročen ukrep, ki dovoljuje nadomestne gradnje brez pridobivanja gradbenih dovoljenj. "Gre za zelo kratkoročen ukrep. Če želimo določene stvari postaviti na svoje mesto, zgraditi mostove, obnoviti cestno infrastrukturo, potem je nujno, da se uredijo nadomestne gradnje, da ni potrebno pridobivati novih gradbenih dovoljenj tam, kjer smo že imeli obstoječa gradbena dovoljenja, ki so bila popolna in dobra," je pojasnil.
Vlada pripravlja tudi ukrepe za gospodarstvo. NSi v tem okviru predlaga subvencioniranje obrestnih mer za nabavo uničenih strojev in opreme. "Mnogo podjetij v Savinjski dolini in na Gorenjskem je popolnoma uničenih," je poudaril Vrtovec in dodal, da podjetja za ohranitev delovnih mest in proizvodnje potrebujejo takojšen zagon.
"Ob tovrstnih katastrofah ljudje vedno znamo stopiti skupaj. In vesel sem, da je v tem primeru znala skupaj stopiti tudi slovenska politika, da smo drug do drugega vključujoči in da se poslušamo," je dejal Vrtovec in poudaril, da si želi, da bi se takšen konstruktiven odnos ohranil tudi v prihodnje. Opozoril je namreč, da bo odpravljanje posledic poplav dolgotrajno.
Med predlogi tudi solidarnostne delovne sobote
Kot zelo pomemben in konstruktiven je sestanek pri premierju opisala tudi predsednica SD-ja in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. "Zavedamo se, da bo škoda večmilijardna. In če je škoda recimo trimilijardna, bo za obnovo potrebnih najmanj pet milijard evrov," je dejala. Poudarila, je da gredo vsi predlogi, tako opozicije kot koalicije, v bolj ali manj isto smer. Poudarila je, da bo velik izziv sestavljanje finančne konstrukcije za ukrepe, ki bo sledila v prihodnjih dneh.
"Zdaj je ključno, da res stojimo skupaj, da porabimo vse resurse, ki so vladi na voljo, vse znanje in potencial, in da naredimo, kar je res ključno – da se najprej pomaga vsem tistim ljudem in podjetjem, ki so izgubili vse," je poudarila. Predsednica SD-ja je izpostavila predlog solidarnostnih sobot, ko bi podjetja, ki bi se tako odločila, delala vsako drugo soboto v mesecu in ves dobiček tega dne namenila v sklad za obnovo.
Dobrodelno bo po napovedih predsednice SD-ja obarvan tudi bližajoči se Blejski strateški forum, tam zbrana sredstva bodo prispevali za obnovo poplav. Prav tako je za prihodnji teden napovedala sestanek z bankami in zavarovalničarji.
Konstruktivnost opozicije je pozdravil tudi koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. "Po današnjem sestanku lahko rečem, da verjamem, da smo vsi na isti strani, da smo vsi za to, da se v kriznih časih pomaga. In samo želim si, da bi takšna konstruktivnost ostala ne samo med to krizo, temveč tudi pri kakšni drugi temi, ko ne bomo govorili nujno o poplavah," je dejal.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je ob tem napovedal, da bodo v poslanski skupini Svobode pripravili dodatne ukrepe. Eden od teh je tudi izdaja državnih obveznic, prek katerih bi radi dosegli preusmeritev sredstev državljanov z bank v solidarnostni sklad. "Najpomembnejše je, da stopimo skupaj, da smo hitri, učinkoviti in da v tem trenutku nudimo tudi primerno socialno in psihološko podporo vsem prizadetim," je poudaril.
Končni predlog bo vlada potrjevala v četrtek in ga nato poslala v DZ
Vlada je nove interventne ukrepe, ki jih bo vgradila v interventni zakon za pomoč po poplavah, opredelila na seji v četrtek. Med njimi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, začasna brezplačna nastanitev posameznikov in družin v prazne nepremičnine v državni lasti, 80-odstotno kritje plače ob čakanju na delo, solidarnostna pomoč za samozaposlene s 25-odstotnim upadom prometa na letni ravni in moratorij za posojila za fizične in pravne osebe.
Vlada predlaga tudi izredno denarno pomoč 465 evrov na osebo oziroma 1800 na štiričlansko družino, pomoči pa bodo delili centri za socialno delo. Država bo tistim, ki bodo čistili podjetja, en mesec krila tudi plačo vse do 100 odstotkov. Predlog zakona bodo ministri potrdili prihodnji četrtek in ga po nujnem postopku poslali v DZ.
Pričakovati je, da bodo o ukrepih na področju sanacije danes govorili tudi na srečanju predstavnikov ministrstva za naravne vire in prostor ter občinskih združenj, ki bodo sicer razpravljali o predlogu zakona o gospodarskih javnih službah.
Vlada ob tem že napoveduje tudi pripravo ločenega zakona o obnovi, ki bo zajemal sistemske ukrepe, usmerjene v dolgoročne sanacijske ukrepe in dolgoročno preprečevanje podobnih nesreč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje