"Predlagane rešitve in ukrepi po eni strani spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone, po drugi pa začasno uvajajo posebne ukrepe ali odstopajo od sistemske ureditve na več področjih. Predlagani ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon vsebuje ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem, tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest," so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Arhar v Odmevih: Če ni, še vojska ne vzame
"Na eni strani razumem vlado, ki želi in hiti, da bi čim bolj pomagala prizadetim ljudem. Na drugi strani pa se je treba zavedati, da imajo banke svoje lastnike, med katerimi je tudi vlada oz. država, da je v največji banki celo s položajem veta. Pričakoval bi, da se takšna razprava, kako bo banka ravnala v teh primerih, najprej sproži na nadzornem svetu največje banke, kajti nadzorni svet odgovarja za politiko, uprava je odgovorna za izvajanje," je v Odmevih glede sestanka premierja Goloba z bančniki in zavarovalničarji povedal nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, ki je prepričan, da bi imel zgled največje slovenske banke pomemben vpliv na poslovanje drugih bank.
Kaj pa odpis dolgov tistim, ki jim je 'odplaknilo' vse? "Vnaprej reči, bomo odpisovali, bomo delali rezervacije, banke so same dolžne po predpisih delati in ocenjevati kakovost svoje terjatve, ne pozabimo, od novembra 2014 sta največji sistemski banki v Sloveniji, ljubljanska in mariborska, pod direktno kontrolo Frankfurta, tukaj so mednarodna pravila, ki so zelo jasna. Zato bo moral iskati modus vivendi tudi z njimi," je odgovoril Arhar in dodal, da morajo banke delati kot dober gospodar, a tudi imeti "posluh za težko situacijo".
"To ni nič novega v poslovnem svetu, če ni, še vojska ne vzame, pravimo, in na koncu moraš enostavno odpisati, to ni od včeraj, to je od vedno bilo," je Arhar napovedal, da bodo v določenih primerih zagotovo odpisi dolga. Vse je odvisno od dejanskega finančnega stanja vsakega posameznika in njegove zmožnosti poplačila, je dodal.
Glede solidarnostnega sklada je Arhar dejal, da je tudi to vprašanje za nadzorne svete bank, ki po zakonu o bančništvu odgovarjajo za poslovno politiko. "Prepričan sem, da bodo odgovorni lastniki, razumni ljudje, ocenili položaj realno," je sklenil.
Z njim se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič, vabljeni k poslušanju celotnega pogovora v videu spodaj.
Tako zavarovalnice kot banke se morajo zavedati resnosti trenutka
Predsednik vlade Robert Golob se je pred sejo vlade srečal tako s predstavniki slovenskega bančnega kot tudi zavarovalniškega sistema.
"Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavejo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem. To sporočilo je bilo jasno dano. Vzeli smo si 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale," je v izjavi po srečanjih po poročanju STA-ja povedal Golob.
"Z vidika zavarovalnic smo predstavili potek reševanja nastale situacije na terenu, izvajanje rednih dejavnosti zavarovalnic v takih razmerah ter popis in oceno škode, saj je izredno pomembno, da se nadaljujejo vsi postopki evidentiranja in ocenjevanja škodnih primerov. Vse primere zavarovancev si prizadevamo obravnavati čim hitreje, naravne nesreče in drugi dogodki pa zahtevajo še odločnejši odziv in prednostno ukrepanje na terenu," pa so sestanki sporočili iz Slovenskega zavarovalniškega združenja (SZZ) in dodali, da so zavarovalnice že pristopile k poenostavljanju procesov reševanja škodnih zahtevkov, npr. za izplačila stroškov čiščenja, kjer odvisno od stopnje poplavljenosti škode izplačujejo brez sicer zahtevanih dokazil v obliki računov za čiščenje.
"V tem trenutku se moramo vsi osredotočiti na to, kako pomagati ljudem in kako zagotoviti pogoje za čim hitrejšo obnovo. Tako zavarovalnice kot tudi vlada imamo skupni interes doseči čim večjo zavarovanost tako prebivalstva kot tudi podjetij v prihodnje," so po srečanju s premierjem Robertom Golobom sporočili s SZZ-ja.
Izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb, kot poudarjajo, ne bodo v nobenem primeru ogrožena, saj so zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji, tradicionalno konservativne pri svojem poslovanju in imajo visoke solventnostne zahteve ter varne oblike svoje zaščite v obliki pozavarovanj.
Škoda, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati za naravne ujme v letošnjem poletju, kot navajajo, bo rekordna. Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje, še ne morejo oceniti, saj se škoda še popisuje, vsekakor pa pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Njihova pozornost je usmerjena tudi v jesenske mesece, ki so glavni poplavni meseci v Sloveniji.
Kar se tiče ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah, se tudi zavarovalniška panoga strinja, da je treba poiskati ustrezne rešitve za obnovo najbolj prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah. Zavarovalnice so se med drugim odzvale pozivu za pomoč pri organizaciji cenitev škod na ravni občin.
Gradnje na ogroženih območjih banke verjetno ne bodo več financirale
Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb, v bankah že izvajajo t. i. odloge plačil posojil za komitente, ki zaradi poplav ne zmorejo odplačevati posojil.
"Pozivamo komitente, naj se dogovorijo z našimi svetovalci, skrbniki, da to spravimo v življenje, mi do takrat seveda ne terjamo teh stvari," je za Radio Slovenija povedal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, ki je tudi pojasnil, da tudi zaradi aktualnih poplav resno razmišljajo o spremembi poslovanja na ogroženih območjih: "Mi smo se že pogovarjali, da na določenih območjih, ki so na področju zgodovinskih kart velikih ujm, enostavno ne bomo več pripravljeni financirati novogradenj."
Zavarovalnice že zdaj ne zavarujejo nepremičnin na ogroženih območjih. "V osnovi se zavarovanje sklene le, če je škoda nepredvidljiva. Če imamo gradnjo na plazovitem terenu, zavarovalnica v to tveganje ne bo vstopila, saj je škoda gotova," je za Radio Slovenija pojasnila predsednica združenja zavarovalnic Maja Krumberger.
Na številne pritožbe, da znašajo izplačane zavarovalnine bistveno premalo za obnovo poplavljenih nepremičnin, pa odgovarja, da zavarovanje za poplave sploh ne obstaja in gre zgolj za dodatek k neki drugi osnovni polici. Precej pogosta praksa je, pa tudi nekatere zavarovalnice ne nudijo drugačnih produktov, da se ta škoda omeji na določen znesek.
V praksi to pomeni, da v dražjih zavarovalnih paketih za povprečno hišo posameznik prejme le do 15 tisočakov, v osnovnih, kjer poplave niso dodane, pa nič.
Vlada sicer na seji nadaljuje razpravo o interventnem zakonu o ukrepih po poplavah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje