Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Na podlagi zakona bo ustanovljena vladna služba za obnovo, katere vodenje je prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic. V njenem sklopu bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.

Zakon med drugim prinaša posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Sorodna novica Kovač o načrtovani obdavčitvi bank: Zgodba z vidika sistematičnosti ne pije vode

Brez plačila elektrike in plina

Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa bodo oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu. Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, samozaposlenim in drugim.

Eden od ukrepov je ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, v katerega se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Vanj bodo prispevali tudi vsi zaposleni, in sicer z zaslužkom od dveh prostovoljnih solidarnostnih sobot, prve letos in druge prihodnje leto, oz. s solidarnostnim prispevkom, ki se bo obračunal od dohodnine in še nekaterih drugih prejemkov. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Solidarnostni prispevek bodo plačevali le tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto, gre pa za začasen ukrep, namenjen obnovi, je na pomisleke glede uvedbe solidarnostnega prispevka odvrnila vlada. V petek so z vlade dodatno sporočili, da skupaj v prvem letu pričakujejo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz tega naslova, gre pa za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki. Te bodo namreč plačila solidarnostnega prispevka oproščene.

Zakon sicer solidarnostni prispevek določa v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer se bodo v osnovo za izračun všteli tudi dohodki iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost.

Premier Robert Golob je v četrtek ob potrjevanju zakona v DZ-ju poudaril, da se morajo prizadeti za pridobitev pomoči prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.