Gost Odmevov je bil predsednik vlade Robert Golob. Pogovor z njim je vodil Igor. E. Bergant.

Natančno mesec dni po začetku katastrofalnih poplav je zaveza vlade in vladajoče koalicije zelo jasna. Obnova mora biti hitra, učinkovita, dolgoročno zasnovana in predvsem transparentna. Kako transparentna je ocena te škode? Kadar koli se pojavite v javnosti, je ta ocena za nekaj milijard višja. Mar ne bi bilo smiselno javno razgrniti vse postavke škode in obnove?

Prva uradna ocena bo znana v prihodnjih dneh. Občine, ki so odgovorne za popis na terenu, so imele čas do 1. septembra. 110 jih je izpolnilo to nalogo in jih gre pohvaliti. Žal je skoraj 70 občin, ki te naloge še niso izpolnile. Podaljšali smo rok, ampak to je res skrajni rok, do 5. septembra. Do takrat moramo imeti podatke, šele takrat bomo lahko govorili o prvih predhodnih ocenah škode. Podatki, s katerimi razpolagamo, so samo ugibanja. Glede na to, da smo ugibali, da bo gospodarstvo potrebovalo približno 500 milijonov in že imamo vlog za 340 milijonov. Te ocene so sedem milijard za obnovo in razvoj. Mogoče zvenijo preambiciozno. Ampak raje načrtujemo, da bomo potrebovali več sredstev, pa se bo potem izkazalo, da jih je potrebnih manj, kot pa da bi škodo podcenjevali. Prvi podatki, kot rečeno, bi morali biti zbrani do 8. septembra.

Stavite na solidarnost državljanov. Ali boste predstavili celotno škodo po postavkah, da si jo bomo lahko tudi ogledali?

Ne samo to. Sprejeta sta bila že dva interventna zakona. V drugem interventnem zakonu je zelo jasna zaveza. Vsak evro, ki bo šel iz sklada za obnovo oziroma s strani države za intervencije, za sanacijo, za obnovo in za razvoj, bo javno razkrit. Vsak, ki bo šel k fizičnim osebam, ki bo šel k pravnim osebam, in tisti, ki bo šel občinam. Ne želimo, da bi kdor koli špekuliral ali pa celo vnaprej razmišljal, da lahko pride do lahkega zaslužka. Znesek bo javno razkrit, obnova bo seveda zagotovo zelo draga.

Solidarnostno sodelovanje politike obeh polov je doživelo nekakšne praske zaradi dodatnih obremenitev ljudi in podjetij, tudi zaradi strahu pred posledicami gospodarskega ohlajanja. Ves čas je v zraku obdavčitev visokih obrestnih dobičkov bank. Finančni minister Klemen Boštjančič je v petkovih Odmevih dejal, da se vlada približuje dogovoru z bankami. Lahko poveste, kakšen bo ta dogovor?

Najprej bi rad razčistil dve stvari. Politično soglasje je moralo biti zaradi hitrosti v interventnem zakonu. Interventni zakon z današnjim dnem velja in zahvalil bi se vsem, tudi opoziciji, da je držala besedo. Ni nas bilo strah razlikovanj v različnih pogledih. Strah nas je bilo hitrosti in hitrost je bila dosežena.

Solidarnostne sobote. Ravno gospodarstvo je 14. avgusta dejalo, naj namesto prostega dneva solidarnosti raje delamo ob sobotah. In zdaj smo prišli z idejo sobot. Tisti, ki ne more delati sobote, je pravilno, da prispeva v denarju. Toliko o solidarnostnih prispevkih prebivalcev. Gre za dve soboti, eno v letošnjem letu in eno v naslednjem letu.

Kar pa zadeva banke, vsi vemo, da so banke na neki način zmagovalke zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov. Ne samo v Sloveniji, v celi Evropi se že uvajajo nove obdavčitve. Tudi Slovenija bo šla v to smer in bo to vpeljala.

Obdavčitev?

Obdavčitev po bilančni vsoti bank. Šlo bo za dogovor, šlo bo za zakon. Najverjetneje bo to v zakonu o obnovi in razvoju. Notri bo obdavčitev bank, bilančna vsota bank v višini 0,2 odstotka.

Ali lahko obdavčite selektivno samo dobičke bank?

To ni dobiček, to je bilančna vsota. To je premoženje.

Pri nas že več let poslušamo zamisli o spodbujanju aktivnejšega varčevanja oziroma nekakšni aktivaciji več kot 26 milijard prihrankov slovenskih gospodinjstev v bankah. Zdaj, glede na to, da ima država s svojo davčno politiko v bistvu največji vpliv na to, kako bi lahko ta denar vložili? S tem računate tudi v obnovi. Kaj boste storili na tem področju?

Potem ko smo se sestali z bankami, se je zgodil pomemben premik. Do dneva, ko smo se sestali z bančnimi vodstvi, so bile obresti na depozite v Sloveniji najnižje v Evropi. Danes niso več in so slovenske banke že začele dvigovati obresti, ki jih priznavajo slovenskim prebivalcem. To je prvi uspeh te vlade, čeprav je to prostovoljni ukrep. Med 4,7 milijarde, kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, bomo ti dve milijardi iskali v zadolževanju. Zadolževanje je lahko na različne načine. Zagotovo je ena od oblik zadolževanja lahko izdaja dolgoročnih državnih obveznic, če bo to potrebno. Ni pa nujno, ker če se bodo obresti na depozite državljanov še dvigovale, potem bo to tudi zadoščalo in bodo ljudje in njihove varčevalne vloge tudi ustrezno obrestovane.

V ponedeljkovi izdaji časnika Finance vas sprašujejo, zakaj se vlada prek slovenskega državnega holdinga ne zavzame za izplačilo dividend v državni proračun? V nekaterih velikih podjetjih z državnim deležem, recimo z izplačilom dividend in tudi vrnitvijo državne pomoči, če so proračunske potrebe takšne.

V parlamentu sem napovedal, da bomo postrgali vse možne vire, da bomo lahko sestavili to konstrukcijo. Med temi možnimi viri je 1,1 milijarde privarčevanega v tekočih proračunskih postavkah v naslednjih letih. Napovedane so obdavčitve bilančne vsote bank ipd. Tudi državna podjetja z dividendno politiko bodo pomagala pri polnjenju tega sklada. Moramo biti realni. Milijarde, o katerih govorimo, so tako velik znesek. Govorimo o desetih odstotkih bruto družbenega proizvoda. Iz enega samega vira, ni važno katerega, jih ne moremo pokriti, zato moramo vire kombinirati. Delež, ki ga bo prispevalo prebivalstvo, to sta ti dve delovni soboti, skupaj znese približno 160 milijonov od sedmih milijard. Moramo se zavedati, da smo najmanj od vsega, z dodatnima dvema delovnima sobotama, obremenili prebivalstvo. Nekdo, ki ima povprečno plačo, če ne bo delal sobote, bo plačal 73 evrov na leto. Moramo se zavedati dimenzij in velikosti, o katerih govorimo.

Vsi smo davkoplačevalci, in tudi ko se država zadolži, se v bistvu zadolži na račun državljanov.

Kljub temu računamo, da javni dolg z vidika deleža v BDP-ju ne bi smel naraščati skozi leta. Ne glede na to kombiniramo vire, tako nepovratne kot povratne, da to razmerje zadržimo na zdajšnji ravni.

V zadnjem mesecu ste večkrat poudarili, da so po poplavah prioritete vlade in koalicije preprosto drugačne, kar velja tudi za reforme, ki ste jih zelo zanosno napovedovali. Zdaj ste si s sklicevanjem na solidarnostno potrpljenje na neki način kupili čas za te reforme, h katerim bi morali, po odzivih socialnih partnerjev, pristopati bolj postopno, premišljeno in predvsem celovito, z zelo jasnim dogovarjanjem. Toda če je tako, zakaj ste potem prekinili pogajanja za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju? Sporočilo pristojne ministrice Sanje Ajanović Hovnik, da v bistvu ne gre več naprej, se zdi zelo nenavadno.

Ali se vam res ne zdi, da je zdaj čas, da najprej prisluhnemo ljudem, ki so izgubili vse? Danes štejemo v dnevih in tednih ukrepe, ki jih moramo izvesti pred jesenskimi deževji, zato da ne bo ponovno poplavljalo. Danes so prioritete popolnoma jasne. Kar se pa tiče reform, sem napovedal, da v zdravstvu reforma teče naprej, saj tisti, ki delajo na zdravstveni reformi, niso soudeleženi pri sanaciji poplav. Kar se tiče javnega sektorja, so bila pogajanja vmes že šestkrat prekinjena na podoben način. Verjamem, da bodo pogajanja ponovno stekla, zato ker zdaj se ne razhajajo več med tem, do katerega cilja želijo priti, ampak samo v tem, ali bodo tudi zaposleni v javnem sektorju razumeli, da so proračunske prioritete v letih 2023 in 2024 primarno usmerjene v pomoč ljudem, ki so izgubili vse. Vem, da se vsi s tem strinjamo, ampak na koncu to pomeni, da mora vsak prispevati svoj delež ,

Tudi nenavadni zaplet okrog dogovora s sodniki in tudi tožilci glede ureditve njihovih plač, o čemer so se vladni pogajalci, kolikor vemo, že uskladili, nič pa se ni spremenilo.

Kje vidite vi nenavadnost?

Nenavadnost je to, da ste zdaj pogajanja na eni strani prekinili, po drugi strani vas seveda k ureditvi, recimo plač sodnic in sodnikov in posredno potem tudi tožilk in tožilcev, zavezuje odločba ustavnega sodišča. Zdaj glede na to, da prisegate na pravno državo, ali jo boste v tem primeru spoštovali?

Verjamem, da bo ministrica za javno upravo, ki ta pogajanja vodi, ponovno presenetila in da bodo pogajanja v kratkem stekla in da bo tudi najdena rešitev. V tem trenutku je najbolj pomembno, da hitro pomagamo tistim, ki ne vedo, ali bodo na suhem, ali bodo na toplem, ali bodo imeli streho nad glavo in ali bo potok ali reka ob njihovi hiši ponovno poplavljala. Vse ostalo je stvar folklore, ki se jo lahko gremo še nekaj naslednjih tednov in zaradi tega ne bo nikomur padla krona z glave.

Država se preprosto ne more ustaviti. Reforme, ki ste jih napovedovali, so nujne, ker ko se bomo zbudili v obnovljeni Sloveniji, bodo problemi ostali isti ali bodo še večji, če jih ne bomo reševali. Se pravi sistem javnih plač, dolgotrajna oskrba, davčni sistem, pokojninski sistem…

Vse stvari potekajo z enakim tempom, tudi pogajanja z javnim sektorjem so že prej bila občasno prekinjena. Dve tretjini Slovenije dejansko trepetata ob vsakem deževju, Delati dramo, ker so neka pogajanja prekinjena za teden dni, se meni se zdi otročje. Najprej se je treba sfokusirati, kako pomagati. Ljudi ne smemo pustiti samih in to, da je šel mimo mesec dni, ne pomeni, da so se stvari že uredile. Ljudem moramo zagotoviti, da bodo imeli kje prebiti zimo, in to je najbolj pomembna stvar in da dobijo finančno pomoč tisti, ki si lahko pomagajo sami.

Ko gre za zdravstveno reformo, trenutno opravljate tudi vlogo ministra za zdravje. Na tem področju se od odstopa ministra in podpredsednika vlade Danijela Bešiča Loredana z izjemo tega interventnega zakona v bistvu ni zgodilo nič. Zdaj bo tudi predlog zakona o digitalizaciji po hudih kritikah očitno umaknjen. Tudi spremembe zakona o zavodu za zdravstveno zavarovanje so očitno še v pripravi. Vsi čakajo samo vašo odločitev o tem, kdo bo nova ministrica ali minister za zdravje. Ali bo to državni sekretar Marjan Pintar?

Nihče nič ne čaka. V četrtek imamo na strateškem svetu za zdravstvo, ki deluje pod vodstvom Erika Breclja, sestanek, na katerem bo predstavljena tudi časovnica in bodo predstavljeni ukrepi, ki se bodo izvedli v septembru in oktobru. Te ukrepe ne pripravlja vlada, temveč stroka. Ti ukrepi bodo šli v izvajanje prek vlade. V četrtek bomo z njimi seznanjeni in potem bomo o tem, ko bodo pripravljeni, obvestili javnost.

Ampak vendarle ljudje pričakujejo tudi vašo kadrovsko odločitev, vaš predlog za ministra?

Ime ministra bo znano najverjetneje do konca septembra, tako kot je bilo napovedano.

Izjava Marjan Pintarja je bila pomenljiva, češ da reforma v bistvu ne more biti izpeljana v enem mandatu. Ali to pomeni, da dejansko prihaja do zamika tudi pri reformi zdravstvenega sistema?

Na začetku mandata smo napovedali, da bomo načrtovali delo vlade za dva mandata, ker v resnici nobena reforma ne more biti izpeljana znotraj enega mandata. To ni noben izgovor, to smo napovedali pred letom dni.

Rekli ste, da bo reforma zdravstvenega sistema prioriteta.

Je prioriteta, seveda. Prioriteta ali zaključek, to ni eno in isto. Zdravstvena reforma ostaja ključna prioriteta te vlade in na njej se dela nemoteno. Rezultati prvih ukrepov bodo že septembra in oktobra in vsak mesec novi. Zaradi tega, ker verjamem v reformo, ki ne stavi vse na en velik pok. Verjamem v reformo, da je treba vsak dan izpeljati en ukrep, in to je načrt za naslednje mesece.

Kako kot predsednik vlade razumete reguliran zdravstveni sistem, o katerem je govoril državni sekretar Pintar?

Da je zasebna pobuda omejena in ne more biti dominantni način, kako reševati težave v zdravstvu. V resnici je ravno preveč zasebne pobude pripeljalo do tega, da je naš javni zdravstveni sistem, na katerega smo bili tako ponosni, začel s časom pešati. To ne pomeni, da jo bomo prepovedali, jo bomo pa regulirali. Omejitve morajo biti postavljene, na kakšen način in kakšno vlogo naj zasebna pobuda ima v javnem zdravstvenem sistemu.

Vlada bo slej ko prej morala odločiti tudi o novem generalnem direktorju policije. Tudi tu prihaja do zapletov in odlogov, ki se po enem letu delovanja vlade v bistvu zdijo precej nerazumljivi, morda komu tudi nesprejemljivi. Kako razumljivo je to za vas kot predsednika vlade?

Razpis je odprt, ko bomo dobili odločitev uradniškega sveta, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, in ko bomo dobili gradivo na vlado, takrat se bomo o tem odločali. Vlada o tem še ni odločala.

Levica ima novo koordinatorko, ki pa očitno ne bo podpredsednica vlade, kar je nekoliko nenavadno. Ali to, da vztrajate pri podpredsedniku vlade, ki ni več koordinator Levice, Luki Mescu, pomeni, da do reorganizacije vlade ne bo prišlo, ker ste s trenutno ekipo zadovoljni?

Ne vztrajam pri tem. Pri meni sta bila oba, nova koordinatorka Asta Vrečko in Luka Mesec, in vprašal sem ju, ali je z njune strani kakšna pobuda ali želja po spremembah. Odgovor je bil ne. Spoštoval bom njihovo voljo. Koalicija ostaja nespremenjena in dogajanje v Levici zaenkrat nima neposrednih vplivov na koalicijo.