Vrha, ki bo potekal pod geslom Ena Zemlja, ena družina, ena prihodnost, se bodo med drugim udeležili ameriški predsednik Joe Biden, kanadski premier Justin Trudeau, japonski premier Fumio Kišida, avstralski premier Anthony Albanese, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Rishi Sunak, nemški kancler Olaf Scholz in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

V Indijo ne bo kitajskega predsednika Ši Džinpinga, Peking bo zastopal premier Li Čjang, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa bo nadomeščal zunanji minister Sergej Lavrov. Biden je ta teden izrazil razočaranje, ker Šija ne bo na vrh. To je sicer prvič, da je kitajski predsednik odpovedal udeležbo na srečanju G20.

Na vrh bosta predvidoma prišla tudi bangladeška premierka Šejka Hasina, katere država bo sodelovala kot opazovalka, in nigerijski predsednik Bola Ahmed Tinubu, čigar država razmišlja o pridružitvi bloku. Med udeleženci v nasprotju z lani ne bo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

"Čas je, da se svetovni razvoj vrne na pravo pot. In to hitro," je pred vrhom v besedilu, objavljenem na spletni strani iniciative The Global Governance Project, zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Po njegovih besedah ekstremni podnebni dogodki in pretresi na svetovnih trgih, kakršnega je med drugim povzročila vojna v Ukrajini, najbolj prizadenejo države v razvoju, ki potrebujejo "bolj stabilno, dostopno in trajnostno financiranje".

"Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da imamo delujoč forum z največjimi svetovnimi gospodarstvi za doseganje pomembnih rezultatov," je sporočil ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jack Sullivan. Dodal je, da bo predsednik Biden na srečanju govoril o posledicah vojne v Ukrajini, prehodu na čisto energijo, boju proti podnebnim spremembam in povečanju zmogljivosti multilateralnih bank za boj proti revščini.

Reševanje dolžniške krize

Prestrukturiranje svetovnega dolga je tema, ki zanima predvsem gostiteljico Indijo. Ta se namreč skuša pokazati kot glas svetovnega Juga in obenem z dnevnega reda vrha nekoliko odriniti geopolitična vprašanja, predvsem vojno v Ukrajini. Gostitelj, premier Narendra Modi, je tako pred začetkom vrha med drugim poudaril potrebo po podpori državam v razvoju pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.

Dolžniška kriza v državah v razvoju je bila tudi ena osrednjih tem julijskega srečanja finančnih ministrov in vodij centralnih bank držav G20. Po navedbah Inštituta za mednarodne finance se je svetovni dolg v prvem četrtletju letošnjega leta povzpel na več kot 300 bilijonov dolarjev.

Podnebni aktivisti medtem skupino G20 pozivajo k bolj jasnim zavezam glede opuščanja fosilnih goriv. K večji ambicioznosti na tem področju je pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Države G20 namreč ustvarijo približno 85 odstotkov svetovnega BDP-ja, a obenem tudi podoben delež ogljikovih izpustov.

Skupni izpusti zaradi rabe premoga na prebivalca držav skupine G20, denimo, so se kljub podnebnim zavezam med letoma 2015 in 2022 povečali za devet odstotkov. Izmed članic je te izpuste uspelo bistveno zmanjšati le 12 državam.

Skupino G20 sestavlja 20 največjih svetovnih gospodarstev – Nemčija, Savdska Arabija, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Južna Koreja, ZDA, Francija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Združeno kraljestvo, Rusija, Južna Afrika, Turčija in Evropska unija.