Društvo slovenskih književnih prevajalcev za dobitnika Sovretove nagrade za leto 2023 razglasilo Jerneja Županiča, poleg njega pa sta bili za nagrado nominirani še Andreja Kalc in Janina Kos.

Kot je v utemeljitvi med drugim zapisala strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali predsednik Štefan Vevar, Lijana Dejak, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti in Nina Gostiša se je Županič "pogumno spoprijel z literarnim 'mamutom'", kot rezultat pa je nastal “koherenten, suveren in sočen prevod z močno avtentično prezenco".

Komisija je ob podelitvi nagrade posebej poudarila, da je Županič v prevodu “ohranil naraven epski zamah in ne da bi oslabil razumljivost sporočila, jasno izpeljal tudi zelo kompleksne povedi. Ker premore zadosten leksikalni potencial, se je lahko vešče sprehajal med jezikovnimi plastmi, arhaiziral in patiniral motive in dialoge in se dobro znašel tudi v obskurnih jezikovnih legah. Iznajdljivost je pokazal tudi pri prevajanju z mnogih področij, za katera v slovenščini ni izdelane terminologije (pomorstvo 19. stoletja, lov na kite, tuje domorodne kulture itd.), in obenem poustvaril prepričljiv mornarski sleng."

Prevajalec, ki se ne boji izziva
Jernej Županič je pisatelj, filozof, lektor in prevajalec, znan po prevodih avtorjev, kot so Jonathan Franzen, David F. Wallace, Taiye Selasi, Dave Eggers, Lydia Davis in C. D. Wright, za prevode zadnjih treh je leta 2017 prejel nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Leta 2016 je izdal pesniško zbirko Tatar, ki je bila nominirana za nagrado SKS za najboljši knjižni prvenec 2017 ter za Jenkovo nagrado 2018, za svoj romaneskni prvenec Mamuti, ki je leta 2018 izšel pri LUD Literaturi, pa je leta 2019 prejel nagrado kritiško sito. Njegov zadnji roman je kriminalka Behemot, ki je leta 2019 izšla pri založbi Beletrina.

Knjiga, ki je neke vrste leksikon pomorstva 19. stoletja
Županič je ob prejemu nagrade povedal, da je knjigo, ki zajema 780 strani, prevajal leto dni, v njej pa ga bolj od same zgodbe očarala poglavja s podrobnimi opisi in klasifikacijami kitov. Kot največjo težavo je poudaril prevajanje izrazov, povezanih s pomorstvom, kljub temu pa je delo označil za "knjigo, ki pogoltne človeka".

Eden največjih romanov nasploh
Melvillov magnum opus je nastal v 19. stoletju, v Združenih državah Amerike pa velja za enega prvih "velikih" ameriških romanov. "Recite mi Ishmael," s čimer se roman začne, pa velja za najbolj znan uvodni stavek iz zgodovine svetovne književnosti.

Knjiga, katere zgodba se prepleta z bogatimi orisi pomorskega sveta, pripoveduje zgodbo kapitana Ahaba in njegovega malodane maničnega lova na belega kita glavača, ki mu je nekoč na kitolovski odpravi odgriznil nogo. Dogajanje pripoveduje mornar Ishmael, ki se z ladjo Pequod v iskanju kitovega olja vozi po širjavi oceana, vse do vnovičnega, dramatičnega srečanja z Mobyjem Dickom, ki se izkaže za pogubno. Knjiga je kljub svojim natančnim opisom polna humorja, obenem pa predstavlja zakladnico slik duha tedanjega časa, opisov zgodovine in veščin kitolovstva.

Sorodna novica 200 let od rojstva avtorja zgodbe o legendarnem kitu Mobyju Dicku

Županičev prevod že tretji prevod kultnega romana v slovenščino
Kar se tiče arhaičnosti jezika, je Županič pričakoval težave, a se je po njegovih besedah izkazalo, da se je angleščina od tedaj do danes manj spremenila kot slovenščina. Povedal je, da na ravni sintakse in besedišča sicer ni imel večjih težav, bilo pa je nekaj besed, ki so v vmesnem času dobile drugačen pomen. Ob pregledovanju lastnega prevoda si je pomagal s tistim Mire Mihelič iz leta 1971, kar se je po njegovem mnenju pokazalo za dobro.

Županičev prevod je sicer že tretji prevod Melvillove knjige v slovenščino, za STA pa je povedal, da se je izziva lotil tako, da je knjigo najprej v celoti prevedel brez oziranja na pretekle prevode.

Sovretovo nagrado DSKP-ja od leta 1963 podeljuje za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Za nagrado sta bili letos nominirani še prevajalki Andreja Kalc za prevod romana Terenske raziskave ukrajinskega seksa Oksane Zabužko (Beletrina, 2023) in Janina Kos za prevod romana Najskrivnejši spomin človeštva Mohameda Mbougarja Sarra (Mladinska knjiga, 2023). Kot so zapisali pri DSKP-ju, so vsa tri priznana dela iz svetovne književnosti kompleksne stvaritve, ki v prevodu izkazujejo literarno in jezikovno mojstrstvo prevajalk in prevajalca ter bogatijo slovenski knjižni prostor.