Kariko je ameriško-madžarska biokemičarka, ki je bila do leta 2022 podpredsednica in vodja menjave RNK-proteinov v podjetju BioNTech, po tem obdobju pa je bila svetovalka omenjenega podjetja. Poleg tega je predavateljica na univerzi v Szegedu na Madžarskem in izredna profesorica na medicinski šoli Perelman na ameriški univerzi Pensilvanija. Tudi Weissman, po rodu Američan, je profesor za raziskave cepiv na omenjeni šoli.

"Letošnja Nobelova nagrada je priznanje za njuno odkritje na področju temeljnih znanosti, ki je temeljito spremenilo naše razumevanje, kako mRNK sodeluje z imunskim sistemom, kar je imelo velik vpliv na družbo med nedavno pandemijo," je dejal Rickard Sandberg, član Nobelove skupščine na inštitutu Karolinska.

Kariko in Weissman sta s svojim delom tako pripomogla k razvoju cepiv brez primere med "eno največjih groženj zdravju ljudi v novejši dobi", je inštitut poudaril ob razglasitvi dobitnikov v švedski prestolnici.

Kariko je nato za švedske medije povedala, da se je ob zmagi počutila neverjetno in da se ob tem dosežku spominja svoje preminule mame, ki je vedno verjela v njeno delo in spremljala Nobelove nagrade. "Poslušala je, ko še nisem bila niti profesorica, in govorila: 'Morda bo izrečeno tudi tvoje ime'. Samo smejala sem se," je dodala.

Generalni sekretar Nobelovega odbora Thomas Perlmann je poudaril, da je Kariko ostala predana, čeprav so bile njene raziskave deležne skepse. "Gre za izjemno in nenavadno znanstvenico, ki je bila zelo navdušena nad idejo o mRNK in njeni uporabi," je dejal.

Tudi Weissmann je povedal, da težko verjame, da je za svoje delo prejel prestižno nagrado. "To mi je najprej povedala Katalin, saj so najprej poklicali njo in niso imeli moje številke. Sprva smo mislili, da se kdo norčuje iz nas," je dodal.

Lani je nagrado dobil švedski genetik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi izumrlih praljudi in evolucijo človeka. Med nekdanjimi dobitniki sta tudi Alexander Fleming za odkritje penicilina in Karl Landsteiner za odkritje krvnih skupin.

V torek bo razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, za književnost v četrtek in v petek v Oslu za mir. Seznam nominirancev je tajen, vendar pa je znano, da je med nominiranci za nagrado za mir 351 posameznikov ali organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.

Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine nagrade, ki je v svoji oporoki leta 1895 ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.

Podelitev nagrad poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.