Nekateri gradbinci medtem terjatve do občin že prodajajo finančnim družbam.

V petek poteče rok, do katerega morajo občine območnim izpostavam Uprave RS za zaščito in reševanje oddati zahtevke za povračilo intervencijskih stroškov, ki so nastali po ujmi na začetku avgusta.

Nekatere občine so območnim izpostavam že predhodno posredovale delne zahtevke za povračilo intervencijskih stroškov, nato so prejele dopis, da se stroški za opravljena dela na vodotokih in cestah v septembru ne štejejo več med intervencijske. Dopis, ki so ga v povezavi s tem prejeli koroški župani, je vse presenetil in razburil, zato pripravljajo skupen dopis pristojnim.

"To je bilo presenečenje dneva," je novico, da je od slovenjgraške izpostave uprave za zaščito in reševanje dobil omenjeni dopis, za STA komentiral župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Dejal je, da je preklic državnega načrta ob poplavah konec avgusta v zadnji točki navajal, da državni načrt za september na vodotokih in cestah še ostaja v veljavi.

"Nikoli in nikdar ni nihče omenil, da vsa ta dela, ki se izvajajo septembra, ne bodo plačana iz intervencijskih stroškov," je dejal Preksavec. Enako je povedal tudi župan občine Prevalje Matic Tasič.

Intervencijska dela po avgustovski ujmi so se namreč, kot pravijo župani, nadaljevala tudi v septembru. Ponekod pa potekajo še ta teden, je dejala županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak.

Od kod bo prišel denar za septembrske intervencijske stroške?

Če stroški za dela, opravljena v septembru, ne bodo del intervencijskih stroškov, bi to pomenilo, da jih morajo občine plačati same ali pa čakati, da morebiti ta denar dobijo iz virov za sanacijo. A občine tudi tega ne vedo, kdaj bodo prejele sredstva za sanacijo, prav tako doslej še niso dobile nobenih sredstev za povračila stroškov intervencije.

Medtem so občinske finančne rezerve izčrpane, izvajalci gradbenih del izstavljajo račune občini in po podatkih župana občine Dravograd nekateri gradbinci, da bi prišli do potrebnega plačila, tudi že prodajajo terjatve do občin finančnim družbam. S tem pa se med drugim tudi odrekajo delu plačila za opravljena dela.

STA na dodatna pojasnila Uprave RS za zaščito in reševanje v povezavi z intervencijski stroški še čaka. "Tudi mi čakamo na nadaljnje usmeritve Uprave RS za zaščito in reševanje," je za STA povedala vodja regijskega centra za obveščanje v Slovenj Gradcu Nada Jeseničnik Krajnc.

V Mežiški dolini še vedno čakajo tudi na za ta teden obljubljeno dodatno mehanizacijo za dela na vodotokih. "Če začne intenzivnost padati, bodo brežine ostale take, kot so. So uničene in ne bi zdržale novih poplav. Upam, da si bo ministrstvo enako intenzivno oz. še bolj prizadevalo za ureditev brežin reke Meže, zato da bo varnost večja, kot je bila pred poplavami. To tudi ljudje od nas zahtevajo," je poudaril prevaljski župan Tasič.

Se pa na Prevaljah pospešeno nadaljuje gradnja vodovoda, ki bo občanom omogočil dostop do pitne vode. Gradnja bo po napovedih končana prej, kot so predvideli ob začetku gradnje 21. avgusta. Takrat so načrtovali, da bo vodovod končan v treh mesecih. Zaradi sušnih razmer jim sicer še naprej primanjkuje oz. tudi zmanjkuje sanitarne vode, ki priteče iz pip in jo zagotavljajo iz začasnih nadomestnih virov, ni pa ta voda pitna. Pitno vodo občanom zagotavljajo v zalogovnikih.

Za zdaj še ni znano, kdaj točno bo na Koroškem odprta tehnična pisarna, bo pa vzpostavljena v Črni na Koroškem, kjer je del svojih prostorov za ta namen ponudila občina.