"Pesniška zbirka Blaža Božiča je osupljiv in preobražujoč vstop v zgoščeno izpisane pesniške pokrajine, za katere se zdi, kot da ležijo med nekim zdaj in nekim nikdar več, kot da so že pozlatele v spominu, a so obenem še vedno tu," beremo v utemeljitvi.

Prepoznamo stvarne prostore, bifeje, samopostrežne trgovine, BS-ovske bloke, mesnice, kraje, izpisane z lastnimi imeni in zapisane z malo začetnico, kot da nenehno prehajajo, drsijo iz konkretnega v abstraktno, iz posvetnega v sveto. Tu se odvijajo profani obredi, kjer se na žrtvenik polagajo sanje in samote, kjer se iščejo krute dlani drugih, tu se išče zvezo in zavezo z nebom. V teh somnabulnih, proti koncu drsečih časih in prostorih se dogaja nenehno pogledovanje k nebu, iskanje utehe, višjega reda; a nebo ne sprejema, ne vrača, zdi se, da je le odprto žrelo, le privid izgubljenega raja, zato ostaja le nenehno hlepenje, izhlapevanje iz razpoke zemeljskega časa, ki je vedno čas na robu, srhljiv čas, v katerem smo le 'trzljaji v preddverju sna' ali 'kratka nežna pomlad v ogromnem morju smrti', o nagrajeni zbirki piše žirija. In še: "A Božičev jezik izjemne, neklišejske čustvene intenzivnosti, ki naravno prehaja od povzdignjenega k pogovornemu, ni jezik brezupa; le zapisuje, tipa drugam, onkraj občih mest, pričuje o tem, da je vsa ta zastrta, hipna svetloba, obdana z dotami smrti, vseeno neka svetloba, o kateri je treba govoriti z zemeljskim glasom; svetloba, v kateri se dogajajo tihi obredi srečevanj z drugimi, svetloba, zaradi katere je moč zaznati bleda žarenja manjših cvetov. In mogoče je največja zaveza prav v tem: biti priča, biti popisovalec z roba prostora in časa, dati ime tistemu, kar je izgubljeno, spregovoriti z osupljivo intenzivnostjo jezika, katerega pomeni ponikajo v globine srca, se vtopijo v telo, ostanejo tam za zmeraj in se vračajo kot dolgo pozabljene sanje."

Nagrada tudi kot prepoznava vztrajanja v poeziji
Božič je posebej vesel, da je nagrada utemeljena na poglobljenem branju. "Če je v ozadju neko poglobljeno in ne površinsko ukvarjanje, potem se mi zdi, da je poezija res močna in lahko učinkuje na bralstvo ter ga nagovarja," je dejal ob prevzemu nagrade. Ta mu pomeni dvojno prepoznanje. Na eni strani se z nagrado pripiše neka določena vrednost sami zbirki, po drugi strani pa to vidi tudi kot prepoznavo vztrajanja v poeziji.

Božič, ki je tudi glasbenik, klasični filolog in prevajalec, je pesnik mlajše generacije. Opozoril je na problem tega, da je danes nemogoče živeti od poezije, zato se mora pesnik vedno ukvarjati še z nekim drugim delom. Ker je v današnjem svetu veliko prekarnega dela, ki ne nudi stabilnosti, pa je ukvarjanje s poezijo, ki postaja dejavnost prostega časa, še toliko težje, saj je tega časa vse manj.

Poleg nagrajenca so bili za Jenkovo nagrado letos nominirani še Nina Dragičević, Sergej Harlamov, Tibor Hrs Pandur in Gregor Podlogar. Nina Dragičević je bila nominirana z zbirko Ampak, kdo?, ki je letos izšla pri založbi Škuc, Harlamov pa z zbirko Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja, ki je izšla lani pri Literarnem društvu IA. Hrs Pandur se je med nominirance uvrstil z zbirko Psyops, ki je izšla lani pri Literi, Podlogar pa z zbirko Atlas, ki jo je lani izdala LUD Šerpa.

Sorodna novica Nominacije za Jenkovo nagrado: pet zbirk ob vznožju Parnasa slovenske poezije

O nominirancih in nagrajencu je presojala žirija v sestavi Ivan Dobnik (predsednik), Franci Novak, Jana Putrle Srdić in Magdalena Svetina Terčon. Jenkova nagrada, ki letos prvič znaša 5000 eur, je stanovska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev od leta 1986 podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Letos so jo podelili 38. po vrsti. Po tradiciji jo podelijo ob koncu Jenkovih dni, na katerih se pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo Kranj poklanjajo pesniku Simonu Jenku (1835–1869), ki ga je literarna zgodovina uvrstila med najvplivnejše slovenske pesnike, čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko z naslovom Pesmi.

Jenkove dneve pripravljajo skupaj z DSP-jem, Mestno knjižnico Kranj, kjer bodo podelili nagrado, ter Kulturnim društvom Simona Jenka – Šmonca Mavčiče, v ospredje pa postavijo poezijo. Podelitvi nagrade bo v soboto sledil še tradicionalni Pohod po poti Jeprškega učitelja – od Drulovke do Podreče. Letos so namreč Jenkove dneve, ki se začenjajo na dan pesnikove smrti, sklenejo pa na dan njegovega rojstva, podaljšali za en dan.