Ena od bistvenih sprememb, ki jih prinaša nova sodniška zakonodaja, je ukinitev instituta okrajnih sodišč. "V Sloveniji ne bomo imeli več delitve na okrožna in okrajna prvostopenjska sodišča, ampak bomo poznali samo še okrožna sodišča, torej enovito prvo stopnjo," je pojasnila ministrica Dominika Švarc Pipan. Okrajna sodišča pa bodo, če bo zakonodaja sprejeta, postala zunanje enote obstoječih okrožnih sodišč. Združitev bi po mnenju ministrstva predsednikom obstoječih okrajnih sodišč olajšala prerazporejanje kadrov, predvsem sodnikov.

Zakon o sodiščih se na tem mestu tesno povezuje z zakonom o sodniški službi, ki torej ne predvideva več okrajnih in okrožnih sodnikov, temveč sodnike prve stopnje. Ti bi lahko po novem sodili vse zadeve, ne le tistih, ki so zdaj ločene na pristojnosti okrajnih in okrožnih sodišč.

Na ministrstvu so prepričani, da bo sprememba pripomogla k enakomernejšemu reševanju zadev znotraj države, predvsem v primerljivih časovnih rokih. "Zdaj določena okrožja enako vrsto zadev rešujejo bistveno hitreje kot druga okrožja, kar se nam zdi nesprejemljivo tudi z vidika zagotavljanja enakosti strank pred zakonom," je opozorila ministrica.

Kaj spremembe prinašajo okrožnemu sodišču v Ljubljani?

Največ dilem se je med pripravo zakona o sodiščih odprlo glede reorganizacije daleč največjega okrožnega sodišča v državi – okrožnega sodišča v Ljubljani. Čeprav je bila v igri tudi ustanovitev dveh okrožij, Ljubljana I in Ljubljana II, so se po intenzivnih usklajevanjih in pogovorih s predstavniki okrožnega, okrajnega in vrhovnega sodišča v Ljubljani odločili, da okrožje ostane enotno. Razcepitev sodišča na dva dela bi namreč povzročila številne logistične in kadrovske spremembe, ki bi lahko privedle do sodnih zaostankov, ki jih z reorganizacijo v novi zakonodaji na ministrstvu niso želeli povzročiti.

"Ker gre za zelo veliko okrožje, predvidevamo specifično rešitev, ki je druga okrožna sodišča ne bodo poznala. Poleg predsednika sodišča bo to okrožje imelo tudi tri podpredsednike: za kazensko področje, za civilno področje in za vodenje zunanjih enot oziroma trenutnih okrajnih sodišč v okrožju Ljubljana," je pojasnila ministrica.

Na ministrstvu predvidevajo, da bo v primeru sprejetja nove zakonodaje ta implementirana v roku enega do dveh let, odvisno, kako zahtevna bo ta naloga za okrožna sodišča. Ministrica Švarc Pipan je ob tem večkrat spomnila tudi na sodno reformo iz leta 1995, ki je v sodnem sistemu povzročila izjemen porast sodnih zaostankov, čemur si v tokratnem svežnju sprememb sodniške zakonodaje želijo na vsak način izogniti.

Javna dostopnost pravnomočnih sodb

Društvo novinarjev Slovenije je pretekli teden opozorilo na 117. člen predloga zakona o sodiščih, po katerem naj bi bile po novem javne le še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče po lastni presoji samo objavilo na spletnih straneh sodišča. "Novinarjem in javnosti pa bi v celoti odvzeli pravno podlago, da bi do sodb – ki so izrečene prav v imenu javnosti – prišli prek zahtevkov, vloženih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)," so zapisali.

Ministrica je na srečanju z novinarji pred izjavo za javnost pojasnila, da se je pojavil "nesporazum" oziroma "napaka", ki so jo v zakonu odpravili. Z zakonom so, nasprotno, želeli zagotoviti večjo dostopnost sodb, ki je bila do zdaj po njenih besedah ohlapnejše določena.

Še naprej pa bodo glede javne objave sodb ostale nekatere izjeme. "Teh izjem ne spreminjamo, zagotavljamo pa obveznost, da so načeloma vse sodbe javne in jih morajo sodišča oziroma vrhovno sodišče tudi objavljati na spletu," je pojasnila ministrica. Med izjemami so primeri, ko je bila javnost v sodnem postopku izključena, ali "iz razloga interesov pravičnosti ali morale, zaščite mladoletnikov, varovanja zasebnosti strank, varnosti države oziroma drugih utemeljenih razlogov v skladu z zakonom", navaja predlog zakona.

Pravosodno ministrstvo sicer načrtuje tudi reformo sodnega sveta in novosti pri imenovanju sodnikov. Med novostmi je tako imenovanje predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča, ki se prenaša na sodni svet. Svet bo kandidata imenoval na predlog občne seje vrhovnega sodišča in neobvezujočega mnenja ministrstva za pravosodje.

Spreminjajo se tudi pravila disciplinskih postopkov, v primeru, ko je sodnik zagrešil hujše kršitve. Sodnika v takšnem primeru ne bo več razreševala disciplinska komisija sodnega sveta, temveč državni zbor po ugotovitvi disciplinske odgovornosti.

Nov sveženj sodniške zakonodaje vsebuje predlog novele zakona o sodnem svetu in predloga dveh novih zakonov: zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Ker so rešitve v vseh treh zakonih medsebojno neločljivo povezane, si na ministrstvu želijo, da bi bili sprejeti v svežnju. Rok za pripombe se je iztekel prejšnji teden. Na ministrstvu zdaj pregledujejo prispele pripombe na gradiva in se bodo do njih opredelili. Predvidoma 14. decembra naj bi sveženj zakonov obravnavali na vladi in nato po rednih postopkih v državnem zboru.