Vlada in sindikati javnega sektorja so po skoraj dveh mesecih znova sedli za pogajalsko mizo. V vlogi ministra za javno upravo pogajanja vodi finančni minister Klemen Boštjančič.

Vladna stran je sindikalni predlagala, da se plače uskladijo v drugi polovici prihodnjega leta, za določitev višine uskladitve bi uporabili formulo, po kateri bi od letne inflacije od decembra do decembra, ki bo znana januarja prihodnje leto, odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska.

"Ta uskladitev v višini inflacije, ki bo znana v januarju naslednje leto, od tega se odšteje 1,7 odstotne točke. Toliko v bistvu avtonomno rastejo plače v javnem sektorju zaradi napredovanj približno tretjine uslužbencev in potem seveda od tega zneska 60 odstotkov uskladitve," je za Radio Slovenija pojasnil finančni minister Boštjančič ter spomnil je, da bo po trenutnih napovedih Umarja inflacija 5,4-odstotna, ob takšni inflaciji bi se torej plače zvišale za 2,22 odstotka.

Ob tem bi sklenili tudi dogovor, da se začetek izvajanja plačne reforme v javnem sektorju in sočasne odprave plačnih nesorazmerij zamakne za eno leto, saj da je nerealno pričakovati, da bi se uresničili načrti o začetku uveljavitve s 1. januarjem 2024. Prav tako pa po ministrovih navedbah oviro predstavljajo trije ločeni stavkovni sporazumi, za katere bi prav tako zamaknili začetek uveljavitve.

S 1. januarjem bodo namreč začeli veljati sporazumi, ki zdravnikom in zaposlenim v izobraževanju omogočajo, da se ločeno pogajajo o novih uvrstitvah plač oz. o odpravi plačnih nesorazmerij, če se do takrat ne dogovorijo o novi uvrstitvi v plačne razrede znotraj prenove plačnega sistema. Gre za sporazume z zdravniškim sindikatom Fides, s šolskim sindikatom Sviz in visokošolskim sindikatom.

Kot je napovedal minister, se bodo z vsemi tremi omenjenimi sindikati ločeno sestali.

Centralna pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo bodo po njegovih napovedih nadaljevali v sredo, dogovorili pa so se že tudi za srečanje prihodnji ponedeljek.

Sindikalna stran vztraja pri uskladitvi z inflacijo

Obe sindikalni pogajalski skupini, v katerih so sicer izrazili zadovoljstvo, da so se pogajanja po premoru vendarle nadaljevala, sta nastopili enotno, in sicer z zahtevo po 100-odstotni uskladitvi z inflacijo. "Delež uskladitve, ki ga vlada predlaga, je daleč od tistega, kar smo na sindikalni strani pričakovali, kar je tudi razlog za to, da sta obe pogajalski skupini vztrajali na svojem prvotnem predlogu," je za Radio Slovenija pojasnil sindikalist Jakob Počivavšek.

Ob tem je omenil, da se bodo v prihodnjem letu uskladile pokojnine in socialni transferji, "nepravično in neustrezno bi bilo, če se ne bi uskladile tudi plače javnih uslužbencev". Opozorili smo na to, da je sredstev, kot kaže, dovolj, ker so preložili uveljavitev davka na bilančno vsoto bank za eno leto, kar pomeni, da tako grozno v tej državi ne more biti," pa je pripomnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj.

Po Počivavškovih besedah so se dogovorili, da se bodo v naslednjih dneh primarno ukvarjali z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov za leto 2024, kar želijo zaključiti še v letošnjem letu, nato pa bodo nadaljevali pogovore o krovnem zakonu o plačah v javnem sektorju in odpravi nesorazmerij.

Pri tem imajo v skupinah nekoliko različno stališče glede začetka usklajevanja plač z inflacijo, saj v eni želijo uskladitev že z januarjem, v drugi pa bi privolili v začetek marca. To stališče bodo po napovedi Štruklja do srede uskladili.

Po Štrukljevih besedah teh razlik ne skrivajo, saj so "posledica tudi realno, objektivno različnih položajev, v katerih so sindikati v eni ali drugi pogajalski skupini". Počivavšek meni, da je na potezi vladna stran, ki bo morala poskusiti oblikovati nov predlog "na način, ki bo sprejemljiv za obe strani".

Ta različna stališča sindikatov na vladni strani po Boštjančičevih besedah vidijo kot veliko oviro. "Prišli so s pričakovanjem, da bo vlada posegla vmes in našla neko kompromisno rešitev, to se mi zdi seveda precej zahtevno, vedno znova prelaganje na vladno stran, naj najde kompromis, celo takrat, ko se sindikati med sabo ne morejo dogovoriti. To je absolutno nesprejemljivo," meni.

Kot je dejal, se na tak način ustvarja pritisk na vlado, da je ona tista, ki se ne pogaja in ne pripravi nasprotnih predlogov, "kar seveda odločno zanikam".