Objavljeno je bilo revizijsko poročilo poslovanja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v letih 2020 in 2021. Računsko sodišče je o pravilnosti njenega poslovanja izreklo negativno mnenje, saj je agencija nepravilno izvedla postopke oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev in storitev v vrednosti najmanj 33.371 evrov.

Obenem je brez dokazil o opravljenih storitvah izvajalcu plačala 8100 evrov, sklenila je pogodbo za pravne storitve, za katere je že imela sklenjeno pogodbo z drugim izvajalcem, pri čemer so neupravičeni stroški znašali 5533 evrov, v znesku 2000 evrov je sofinancirala izdelavo promocijskega filma mimo javnega razpisa za izbor programa oziroma projekta s področja knjige.

Odziv agencije: odgovornost tudi na svetu agencije in financerju, JAK kadrovsko podhranjen
Na JAK so danes za STA zapisali, da so že v času izvajanja revizije računskega sodišča sledili večini priporočil računskega sodišča, če je bilo to mogoče, zahtevani popravljalni ukrepi, ki še niso bili izvedeni, pa bodo izvedeni ustrezno. Dodali so, da direktor JAK pri marsikaterem ukrepu ne deluje samostojno, saj je za izvajanje določenih aktivnosti odvisen od sveta agencije, ki med drugim sprejema splošne akte JAK, ki urejajo njeno poslovanje, in financerja.

V razpisih in pozivih, ki jih JAK objavlja v letu 2023, so že sledili priporočilom računskega sodišča. Ob tem so še zapisali, da se agencija ves čas sooča s kadrovsko stisko, zato so primorani najemati zunanje strokovne službe.

Neupravičene službene poti in nagrade
Agencija je poleg omenjenih nepravnilnosti neupravičeno uporabila službeno kreditno kartico, predsednici sveta agencije za knjigo je neupravičeno plačala pot v Berlin ter pred izvedbo storitev z izvajalci ni sklenila pogodb o izvedbi storitev oziroma ni izdala naročilnic v skupni vrednosti 7615 evrov. Članom strokovnih komisij je izplačala za 40.844 evrov nagrad, ne da bi pridobila ustrezne izkaze o opravljenem delu, ter jim izplačevala povračilo potnih stroškov, za kar ni bilo pravnih podlag.

Ob tem je Računsko sodišče ocenilo, da je bila agencija za knjigo zgolj delno uspešna pri izvajanju nalog s področja knjige v letih 2020 in 2021, saj v javnih razpisih in pozivih za dodeljevanje sredstev več pogojev in meril ni bilo jasnih, preverljivih in merljivih. Dodali so še, da so bile ocene pristojnih komisij v posameznih razpisih pomanjkljivo utemeljene, kar onemogoča naknadno preverljivost ocenjevanja delovanja.

Pomanjkanje transparentnosti
Agencija za knjigo v javnih razpisih za sofinanciranje izdaje knjig ni opredelila kriterija določitve števila knjig, v nekaterih razpisih pa tudi ne kriterija določitve obsega sredstev, ki jih za svoj program prejme posamezni prejemnik. S tem so sprejete odločitve ostale brez ustrezne obrazložitve, kar pomeni, da agencija za knjigo ni zagotovila zahtevane transparentnosti pri dodeljevanju sredstev.

Računsko sodišče je v poročilu dodalo še, da agencija nima jasno zastavljenih pravil za izogibanje navzkrižju interesov članov strokovnih komisij, nagrade za delo članov strokovnih in delovnih komisij pa so direktorji agencije za knjigo določali na podlagi njihove subjektivne ocene, kar predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje.

Visoki stroški za neutemeljene projekte
Pomanjkljivo je bilo tudi spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prejemnikov sredstev. Računsko sodišče je ocenilo, da je agencija za knjigo plačala vsaj 63.010 evrov za stroške, ki se niso nanašali na programe oziroma projekte, sprejete v sofinanciranje, oziroma iz dokazil ni izhajalo, da se nanje nanašajo. Nakazovala je sredstva za programe oziroma projekte brez izkaza vseh nastalih stroškov in ne da bi prijavitelji svoje programe oziroma projekte izvedli v roku.

Računsko sodišče je od agencije za knjigo zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo nepravilnosti in nesmotrnosti, in ji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

V letih 2020 in 2021, na podlagi katerih je bilo opravljeno revizijsko poročilo poslovanja Javne agencije za knjigo, so bili na čelu JAK-a kar trije vodilni predstavniki. Od januarja 2018 do novembra 2020 je JAK vodila Renata Zamida. Po njeni razrešitvi novembra 2020 jo je kot v. d. direktorja JAK-a nasledil Sebastjan Eržen. Tega je maja 2021 nasledil Dimitrij Rupel, ki je nato odstopil oktobra 2022. 1. novembra 2022 je vodenje JAK-a kot v. d. direktorice prevzela Katja Stergar, ki je bila aprila letos imenovana za polni mandat na čelu JAK-a.