Tretjič v zgodovini slovenske države se je zgodilo, da bi predsednik republike na lastno pobudo nagovoril poslance. Pred aktualno predsednico Natašo Pirc Musar sta to storila tudi dva druga nekdanja predsednika.

"Pred skoraj letom dni sem stala pred vami, odločena, da po svojih najboljših močeh prispevam k našemu skupnemu cilju: zagotoviti dostojanstvo vsem, ki v Sloveniji živimo in jo soustvarjamo. To zahteva trud in dobro organizirano državo, ki se zna spoprijeti z vsemi izzivi, notranjimi in zunanjimi," je v svojem prvem nagovoru poslancem v uvodu dejala predsednica Nataša Pirc Musar.

Vtis po enem letu v predsedniški palači je po njenih besedah delno pozitiven, a tudi negativen. "Na številnih dogodkih, ki sem se jih udeležila, je bilo vsakič znova lepo spoznati, kako ste prebivalke in prebivalci Slovenije ne glede na svoja osebna prepričanja in medsebojne razlike vedno na voljo za pogovor, pomoč in delitev izkušenj. Rada sem obiskovala različna dinamična podjetja in raziskovalne institucije. Ponosna sem na to, kako odločno so se naša vlada in vsi podsistemi lotili odpravljanja posledic avgustovske ujme. Zadovoljna stojim tu pred vami tudi zato, ker lahko poročam, da smo v tem letu odpirali teme, ključne za prihodnost naše države," je strnila svoje pozitivne vtise.

Nataša Pirc Musar je nato izpostavila, da je nezadovoljna predvsem zaradi sveta, v katerem danes živimo. Zgodovina nam je po njenih besedah namreč večkrat pokazala, da dogajanje onkraj naših meja pomembno, tudi usodno vpliva na nas.

"Nič ni več sveto"

"Kako malo vredno je lahko človeško življenje, kaže vojna, ki se je začela z rusko agresijo na Ukrajino. Vzela je življenja tisočim in tisočim civilistov. Vzela je otroštvo in prihodnost številnim ukrajinskim otrokom, številni so bili celo deportirani v Rusijo. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, je pokazal teror Hamasa nad izraelskimi civilisti z več kot tisoč pobitimi. Kako malo vredno je lahko človeško življenje, kaže ravnanje Izraela pri njegovem posredovanju v Gazi, kjer mrtvi civilisti v boju proti Hamasu že dolgo niso več 'samo' kolateralna škoda. Za kakšne zločine gre, bodo povedala sodišča. Ta trenutek pa je najpomembnejše, da se ta morija ustavi in Gazi zagotovi takojšnja humanitarna pomoč," je opozorila, da živimo v "svetu, kjer ni nič več sveto".

Spomnila je, kako pomembna je bila Organizacija združenih narodov (OZN) za Slovenijo, ko jo je 22. maja 1992 sprejela v svoje vrste, a danes svetovni multilateralizem, ki ga pooseblja OZN, po njenih besedah ne obeta lepe prihodnosti. Pred kratkim je po telefonu govorila z generalnim sekretarjem Antoniom Guterresem. "Rekla sem mu, da si kot obraz OZN-a in celotnega sistema Združenih narodov gospod Guterres ne zasluži poniževanja, kot ga je bil deležen ob obsodbi nasilja v Gazi, temveč podporo za dostojno in dostojanstveno uresničevanje ciljev naše edine res svetovne organizacije," je povedala predsednica.

Poudarila je pomen članstva Slovenije v ZN-u kot poosebljenju multilateralizma, zlasti pa v EU-ju in zvezi Nato. V EU-ju vidi nujnost nadaljevanja integracije in širitve, pri čemer pa ne sme biti prostora za pogojevanje ali celo izsiljevanje. Skrbijo jo delitve, ki zmanjšujejo težo Evrope v mednarodnih odnosih in hromijo zaupanje vanjo doma. Zavzela se je tudi za reorganizacijo, ki lahko pospeši politično odločanje, in kot eno izmed možnosti navedla širjenje odločanja s kvalificirano večino, tudi na področju zunanje politike.

Zadovoljna je z dobrimi odnosi s sosednjimi državami. V povezavi z manjšinami pa jo moti dnevnopolitično izkoriščanje vprašanja, ki po njenih besedah ne kaže na odgovorno razumevanje tega vprašanja doma in v tujini. Zahodni Balkan po njenih besedah potrebuje nov zagon pri spodbujanju sprave, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter ponotranjenje skupnih evropskih vrednot, saj v regiji še ni občutiti popolne pripadnosti evropskemu integracijskemu procesu.

Izzivi, ki čakajo Slovenijo

Sorodna novica Koalicija: Predsednica poudarila ključne teme. Opozicija: Manko vizije, govor protisloven.

Predsednica je v nadaljevanju izpostavila izzive, ki čakajo Slovenijo. Kot je dejala, je treba za ohranitev ugleda države krepiti njeno konkurenčnost in odpornost ter jo spoštovati, ne pa se prepuščati pastem notranjih razprtij in medsebojnih delitev. Za to pa potrebujemo zanesljiva ter odgovorna vlado in parlament, je opozorila.

Najpomembnejši izziv za državo predsednica republike vidi v reformi zdravstva. Po njenem mnenju mora biti temelj javni zdravstveni sistem: le če bo ta dobro deloval, bo mogoče zaustaviti tiho privatizacijo, sistem pa bo deloval v dobro uporabnikov, in ne posameznih interesov. Kot je zagotovila, politika lahko računa na njeno podporo pri uresničevanju zdravstvene reforme. Časa namreč ni veliko, ljudje pa upravičeno pričakujejo rezultate, je predsednica opozorila v svojem današnjem nagovoru državnega zbora na lastno pobudo.

Pogoja za vsako reformo sta po njenem prepričanju večja dodana vrednost na zaposlenega in spodbujanje delovne aktivnosti. "Zato pozivam k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo naša družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezani in soodvisni," je dejala Nataša Pirc Musar.

Dobiček ne sme biti edini cilj

Podjetja ne smejo biti osredotočena samo na dobiček, davki pa zanje ne smejo biti nekaj negativnega, je poudarila, pri tem pa dodala, da mora biti poslovno okolje predvidljivo. Cilj, h kateremu je treba težiti, je enakomerna gospodarska razvitost vseh slovenskih regij in lokalnih skupnosti.

Med izzivi je izpostavila prilagajanje podnebnim spremembam, kar je po njenem mnenju stvar preživetja. Ob postopnem opuščanju fosilnih goriv se je dotaknila prihodnjih naložb v energetiko in poudarila, da mora biti vsaka naložba predmet vključujoče razprave na državni ravni, postopki pa transparentni.

Glede obnove po poplavah je pozvala k sodelovanju in izpostavila nujnost transparentnosti procesov odločanja in premišljenih zakonodajnih postopkov. "Rokohitrsko sprejemanje zakonov lahko ustvarja pravno negotovost in zmedo, predvsem pa slabšo kakovost sprejetih zakonov," je poudarila.

Med izzivi je omenila tudi zagotavljanje prehranske suverenosti, kjer bosta potrebni povezovanje in sodelovanje.

Pasti razvoja tehnologije

Opozorila je na pasti razvoja znanosti in tehnologije. "Morda je največja med nevarnostmi čedalje večja poplava dezinformacij," je navedla. Ob tem je poudarila nujnost poglobljenega branja, ki pa ne sme biti luksuz. Poudarila je še pomen angažiranosti mladih, brez katere bi bili po njenem mnenju vsi na slabšem, čeprav se kdaj pojavijo razhajanja v stališčih.

Ob vseh izzivih pa je po prepričanju Nataše Pirc Musar na mestu razmislek, kje smo kot družba. Prepričana je, da je pot Slovenije pot trdne umeščenosti med razvite države, ki temelji na demokratičnih vrednotah s stabilnim, prijateljskim sosedskim in regionalnim okoljem in kjer ima vsak vsaj osnovne pogoje za dostojanstveno življenje. "Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti," je opozorila.

Pot miru in nenasilja

Pot Slovenije je tudi pot miru in nenasilja ter strpnosti. Ob tem je izpostavila odnos do migracij. Pri tem vprašanju je Slovenija po mnenju Nataše Pirc Musar šele na začetku, čaka jo veliko dela, nikakor pa tega vprašanja ne sme zlorabiti v populistične namene za pridobivanje cenenih političnih točk.

Okvir vizije države mora tako biti občutek skupnosti, da bomo kot družba odporni proti vsem izzivom. Na koncu mandata sicer štejejo le rezultati, je spomnila. A ko se bo delal obračun mandata vlade in DZ-ja, ne bo pomembna le učinkovitost, temveč tudi, ali sta država in družba v boljšem stanju in so ohranjene temeljne vrednote. "S tem bomo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je politika delala za državo ali država za politiko," je še navedla predsednica v nagovoru DZ-ja.

15. redna decembrska seja

Sorodna novica Predsednica Pirc Musar bo na lastno pobudo prvič nagovorila poslance

Parlament začenja zadnje 15. redno plenarno zasedanje letos, Nataša Pirc Musar, ki bo 22. decembra dopolnila prvo leto svojega mandata na čelu države, je poslance na lastno pobudo nagovorila prvič.

Nataša Pirc Musar je že v času kampanje pred predsedniškimi volitvami poudarjala, da zagotovo ne bo tiho in da se bo na aktualne teme odzivala tudi javno. To je od nastopa mandata decembra lani nekajkrat tudi že storila. Pred kratkim je tako denimo ocenila, da vlada Roberta Goloba lahko uspe samo na način, da začne izpolnjevati pred volitvami dane obljube. Zavzela se je tudi za nekatere ključne reforme, na čelu z zdravstveno.

Poslance sta nagovorila tudi Türk in Pahor

Nagovori predsednika države v DZ-ju na lastno pobudo, ki jih omogoča poslovnik DZ-ja, sicer niso pogosti, Nataša Pirc Musar je to storila kot tretja v zgodovini samostojne države. Doslej pa sta se za to možnost odločila tudi Danilo Türk, ki je spregovoril o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti, in Borut Pahor, ki je govoril o nujnosti pravočasnega sprejetja ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje.