Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč danes (sreda) ob začetku redne decembrske seje DZ-ja prvič na lastno pobudo nagovorila poslance.

V skoraj uro dolgem nagovoru, v katerem je med drugim poudarila ključne izzive za Slovenijo, v koaliciji prepoznavajo prioritete vlade Roberta Goloba. Premirje v Gazi, socialna država, premagovanje revščine, krepitev zdravstvenega sistema so ključni cilji koalicije, je poudarila poslanka in podpredsednica SD-ja Meira Hot.

Sorodna novica Nataša Pirc Musar pred poslanci: Živimo v svetu, ki ne obeta lepe prihodnosti

V odzivih na govor so sicer v koalicijskih strankah pozdravili predvsem poziv k spopadanju s podnebnimi spremembami. Gre za izzive, ki jih ministrstva že obravnavajo, je zatrdila poslanka in podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat. "Ne moremo več čakati, treba je delati zdaj, potrebujemo konkretne rešitve," je poudarila Meira Hot. Spomnila je, da je v ta namen vlada ustanovila tudi samostojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Danes se moramo ukvarjati, kakšne korake bomo naredili, da v prihodnosti naš planet sploh bo," je poudarila tudi koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

V opozorilu predsednice o nujni transparentnosti procesov odločanja, premišljenih zakonodajnih postopkih namesto rokohitrskega sprejemanja zakonov, ki ustvarja pravno negotovost in zmedo, koalicija vidi konstruktivno kritiko. "Vedno je treba balansirati med učinkovitostjo, ljudje potrebujejo hitre rešitve, na področju zdravstva in popoplavne obnove se pričakuje interventno sprejemanje zadev. Zakone pa analiziramo in po potrebi popravimo," je zatrdila Žibrat.

Meira Hot je zatrdila, da kot stranka, ki vodi gospodarski resor, razumejo tudi kritiko o nujnosti predvidljivega gospodarskega okolja. V Levici, kjer imajo sicer diametralno nasprotna stališča o članstvu Slovenije v Natu, pa po besedah Aste Vrečko kljub temu podpirajo stališče predsednice o krepitvi proračuna za obrambo na postavkah civilne zaščite.

NSi in SDS pogrešata rešitve glede migracij

Bolj kritični so medtem v opozicijskih strankah SDS in NSi. V prvi so nagovor predsednice označili za mestoma protisloven. Po besedah poslanca Andreja Hoivika predsednica prepoznava pomen članstva v Natu in varnost Slovenije, hkrati pa je "kritično naslovila tiste, ki problematiziramo nezakonite migracije, in to označila za nabiranje političnih točk, kar v naši poslanski skupini obsojamo".

Predsednica je podala analizo notranje- in zunanjepolitične situacije, pričakovali pa smo nekaj več vizije, morda konkretnih pobud, je dejal vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj.

Konkretne predloge so v stranki pogrešali predvsem na področju migracij, zelenega prehoda in zdravstva. Tako bi po besedah Ciglerja Kralja pričakovali, da se bo predsednica odločneje zavzela za boj proti nezakonitim migracijam, kot vrhovna poveljnica vojaških sil poudarila vlogo vojske pri tem in se jasno opredelila do "norosti zelenega prehoda", kot so predlogi za prepoved plina, prepoved trdih goriv in preoblikovanje shem obračunavanja električne energije.

Predsednica DZ-ja: Govor spodbuda k boljši Sloveniji

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je pozdravila nagovor predsednice republike. Sama je v sporočilih prepoznala zaskrbljenost nad svetom, v katerem živimo, a tudi spodbudo, da državo, ki jo imamo, naredimo boljšo, je dejala v izjavi za medije.

V skoraj uro dolgem nagovoru je bilo po oceni Urške Klakočar Zupančič slišati kar nekaj ključnih tem za prihodnost Slovenije, a meni, da je prav, da o teh večkrat slišijo tako poslanci kot tudi državljani.

Kot še posebej pomembno je ob tem ocenila, da je Nataša Pirc Musar v nagovoru poudarila spreminjajoč se svet, okolje, podnebne spremembe, segrevanje planeta in še posebej Slovenijo. Meni, da gre za klic, da se zbudimo, saj celotno družbo čaka prilagajanje na omenjene spremembe in delo za zdrav svet za potomce.

Nagovori predsednika države v DZ-ju na lastno pobudo, ki ga omogoča poslovnik DZ-ja, sicer niso pogosti, Pirc Musar je to storila kot tretja v zgodovini samostojne države po Danilu Türku in Borutu Pahorju.