Pristopna pogajanja z BiH-om bodo v Bruslju odprli šele, ko bodo dosegli reformni napredek. V skupini držav prijateljic Bosne in Hercegovine, med katerimi sta tudi Slovenija in Hrvaška, govorijo o močnem političnem signalu.

V Bosni in Hercegovini sicer razočaranje ni preveliko, saj tudi tamkajšnji politiki priznavajo, da so v preteklosti pri reformah in zahtevah Evropske komisije napredovali prepočasi in da je bil status kandidatke predvsem geopolitična odločitev.

"Gruzija je dobila status kandidatke, o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino pa se bomo odločili na podlagi marčevskega poročila," je sporočil predsedujoči Charles Michel.

"Obstaja samo evropska pot"

Čeprav nekateri menijo, da je paradoks, da Evropska unija pogajanja odpira z Ukrajino, državo v vojni, ne pa z Bosno in Hercegovino, kjer že 28 let kljub številnim napetostim ohranjajo mir, se tako kot pretekle dni nadaljujejo pozivi, da je treba evropsko pot nadaljevati in pospešiti.

Borjana Krišto, predsedujoča svetu ministrov, je dejala: "Za Bosno in Hercegovino obstaja samo ena pot, evropska. Odločeni smo, da bomo čim hitreje izvedli reforme ter dosegli napredek za vse, ki živimo v Bosni in Hercegovini."

Ključen medsebojni dialog

Prav v četrtek je svet ministrov nadaljeval izpolnjevanje 14 prioritet, ki jih je postavila Evropska komisija. Ministri so potrdili nov zakon za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, sprejeli pa so tudi besedilo sporazuma, ki naj bi ga kot zadnji v regiji podpisali z evropsko agencijo za meje Frontex, ki bo nato pomagala pri upravljanju migracij.

A ključen bo medsebojni dialog v državi. Predsednik entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki ves čas omenja možnost odcepitve, je tudi v sodnem postopku zaradi podpisa zakona, s katerim ne bi več spoštovali odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti, in državnega ustavnega sodišča.