Dogovor na ravni Evropske unije predvideva premestitev 30.000 ljudi letno. Ob upoštevanju razdelitvenega ključa bi delež relokacije za Slovenijo znašal 126 ljudi, je v izjavi za javnost dejal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Ta številka ne pomeni preobremenitve slovenskega azilnega sistema oziroma je za slovenske kapacitete popolnoma sprejemljiva, je poudaril.

Nesprejemanje Slovenijo stalo 2,8 milijona evrov letno

Pojasnil je, da bi za vsakega premeščenega država članica prejela 10.000 evrov iz evropskih skladov, v primeru zavrnitve pa bi morala prispevati 22.000 evrov letno. Če Slovenija ne bi sprejela nobenega prosilca za azil, bi morala torej plačati skupno 2,8 milijona evrov na leto.

Sorodna novica Von der Leyen: O tem, kdo lahko pride v EU in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci

Solidarnostni vidik pakta pomeni nov zakonodajni okvir, ki uvaja obvezno, a prilagodljivo solidarnost do migracijsko najbolj obremenjenih članic Evropske unije. Ta del dogovora, kot je dejal minister, temelji na evropskih vrednotah in medsebojni pomoči med članicami, kot tudi na predpostavki, da se bodo zaradi dodatnih aktivnosti držav na zunanji meji EU-ja zmanjšala "sekundarna gibanja po EU-ju".

"Pri tem je posebno pomembno, da bo država članica, ki bo nudila pomoč, lahko sama izbirala, na kakšen način se bo izkazovala solidarnost, in sicer s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, torej napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi in podobno," je pojasnil Poklukar in pozdravil to možnost izbire.

Pakt EU-ja o migracijah in azilu, o katerem sta se v sredo dogovorila Svet EU-ja in Evropski parlament, je sicer po oceni Poklukarja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v uniji. "S tem pošiljamo tudi pomemben signal, da se je Evropska unija sposobna dogovoriti o skupnih rešitvah na tako kompleksnem področju, kot je upravljanje migracij," je dejal in pozdravil dejstvo, da pakt problematiko obravnava na celosten način - od sodelovanja s tretjimi državami do preverjanja na zunanjih mejah EU-ja in samih postopkov znotraj EU-ja.

Kot je še dejal minister, je zelo pomemben del dogovora tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami, za kar si Slovenija po njegovih besedah na zahodnobalkanski migracijski poti že nekaj let prizadeva. Pri tem je poudaril nujnost odpravljanja vzrokov za odseljevanje iz izvornih in tretjih držav.

"Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj EU-ja, posledično pa seveda k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah, ki so se v zadnjem času okrepili," je dejal Poklukar. Dodal je, da je zelo pomembna v paktu zlasti uredba o predhodnem preverjanju in doslednem registriranju "vseh kategorij oseb".

Poenoteni azilni postopki

Pakt predvideva tudi poenotene in bolj učinkovite azilne postopke na ravni EU-ja. "Na ta način bodo razbremenjeni azilni in pa sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo seveda hitreje prišle do nje," je poudaril minister. Osebe, ki do zaščite niso upravičene, bodo medtem hitreje vključene v postopek vračanja.

Pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih bodo po besedah Poklukarja lahko prisotne mednarodne in nevladne organizacije, ki bodo spremljale dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic.

Madžarska zavrača pakt, ki sicer še ni potrjen

Svet EU-ja in Evropski parlament sta v sredo po približno 18 urah pogajanj dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu, s katerim bo Evropska unija celovito uredila upravljanje migracij. Številne članice EU-ja in Združeni narodi so dogovor pozdravili, medtem ko ga Madžarska zavrača, nevladne organizacije pa so do njega kritične. Pakt morajo sicer v Bruslju še potrditi in se dogovoriti o podrobnostih njegovega izvajanja.