Od začetka ruske agresije na Ukrajino se počasi izteka drugo leto. Ukrajinci, ki so se pred vojno zatekli k nam, se medtem vse bolj vključujejo v slovensko družbo – na tisoče jih ima status začasne zaščite, številni so našli zaposlitev in stanovanja, njihovi otroci obiskujejo slovenske šole, na voljo jim je tudi denarna pomoč. A po vsem tem času se nekateri ukrajinski begunci spopadajo tudi s težavami, ki jim otežujejo vsakdanje življenje in integracijo.

Na eno od problematik nas je opozorila ukrajinska državljanka s statusom začasne zaščite, ki so ji na banki Nova KBM, kjer je tudi komitentka, zavrnili gotovinski polog v višini 400 evrov, s katerim je želela plačati najemnino. Denar je, tako kot že nekajkrat prej, hotela položiti na bančni račun najemodajalke, ki je slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Ljubljani. Na bančnem okencu Ukrajinka ni imela težav – na banki so denar sprejeli in ji za polog izdali tudi potrdilo. Minila sta dva tedna, ko sta nato z najemodajalko ugotovili, da transakcija za plačilo najemnine ni bila izvedena. Denarja ni bilo niti na računu ukrajinske državljanke niti na računu slovenske najemodajalke.

Ukrajinska državljanka se je nemudoma obrnila na poslovalnico banke, od koder so jo povabili na sestanek. Kot je povedala, so ji na sestanku vrnili 400 evrov gotovine in ji ustno pojasnili, da pologa niso izvedli zaradi njenega stalnega prebivališča v mestu Zaporožje. Šlo naj bi namreč za tvegano dejanje, ker je ukrajinska regija Zaporožje pod rusko okupacijo. Ko je banko zaprosila, naj ji na sestanku izrečena pojasnila posreduje tudi pisno, je prejela le priporočilo, naj v primeru, da želi transakcijo opraviti z gotovino, to najprej položi na svoj bančni račun in nato nakaže denar na drug račun.

Ukrajinsko begunko iz Zaporožja je zmotilo predvsem, da o zavrnjenem pologu banka ni bila obveščena, čeprav so sprejeli njen denar (ker transakcija ni bila opravljena, je kršila tudi najemno pogodbo). Presenetila pa jo je tudi razlaga banke, da je zadosten razlog za zavrnitev pologa na slovenski bančni račun že zgolj in samo njeno prijavljeno stalno prebivališče na ozemlju, ki je uvrščeno na seznam tveganih območij in držav. Ob tem ni imela možnosti za dodatna pojasnila, prav tako ni bila obveščena, da jo bo banka dodatno preverjala, kar sama razume kot diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Banke jih odslovijo zgolj zaradi stalnega prebivališča

Z Nove KBM nam odgovorov na vprašanja, s katerimi smo želeli razjasniti okoliščine zapleta, tudi po več tednih niso odgovorili. Kot je razvidno iz politike za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma banke, sicer Nova KBM "ne vzpostavlja poslovnih razmerij ali izvaja transakcij s pravnimi ali fizičnimi osebami, ki so neposredno ali posredno povezane z naslednjimi državami ali območji držav: Sirija, Sudan, Severna Koreja, Kuba, Iran in regijo Krim, območji Donbas (regiji Doneck in Lugansk), Zaporožje in Herson v Ukrajini".

Ob tem se je ob dodatnem poizvedovanju kmalu izkazalo, da opisani primer ni osamljen in da imajo na slovenskih bankah različne težave tudi drugi Ukrajinci in ostali tujci, ki prihajajo z območji, ki so uvrščena na seznam tveganih držav. "Tudi mi smo imeli v zadnjem času več primerov ukrajinskih državljanov s statusom začasne zaščite, ki so imeli težave z bankami. Ni šlo sicer za zavračanje pologov ali transakcij, temveč za primere, ko jim banke sploh niso žele odpreti bančnih računov ali pa so jim zapirale že odprte račune," je pojasnila Lana Krznarič, ki na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) nudi strokovno pravno pomoč ukrajinskim beguncem.

Ob tem je opozorila, da so banke v primerih, s katerimi so seznanjeni na PIC-u, ukrepale zato, ker se je določeno ozemlje, od koder so prihajali Ukrajinci, uvrstilo na seznam tveganih držav, in ne zato, ker bi bila kakor koli sumljiva ali sporna dejanja teh ljudi. S težavami v bančnem poslovanju se od začetka vojne v Ukrajini sicer spopadajo tudi ruski državljani, ki so se v Slovenijo preselili že dolga leta pred začetkom ruske agresije. "Zdaj je ta problematika znova aktualna predvsem zaradi beguncev iz Ukrajine, pred tem so imeli podobne težave begunci iz Irana, Afganistana, Sirije in drugih držav. Kljub temu se v praksi to še ni dovolj razrešilo," je ob tem pojasnila pravna svetovalka.

"Begunci so ljudje, ki so posebej ranljivi. Ravno tisti, ki prihajajo z okupiranih območij, so v Sloveniji poiskali zaščito, ker tam niso varni. Podelili smo jim status, tu prebivajo zakonito, zato je Slovenija odgovorna poskrbeti zanje," poudarja Krznarič, ki je pri svojem delu z Ukrajinci, ki prebivajo v Sloveniji, v dnevnem stiku. "Tu se počutijo sprejete, več ali manj so zadovoljni, ogromno jih razmišlja o tem, da bi v Sloveniji ostali. Večina si zelo želi integracije. Nato pa se pri nekaterih zatakne že pri tako osnovni pravici, kot je odprtje bančnega računa – kako naj se potem človek integrira, če nima kam prejemati plače in drugih prejemkov," se sprašuje.

Urad nudi možnost izplačila denarne pomoči v gotovini

Na Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov so sporočili, da so s posamičnimi primeri ukrajinskih beguncev, ki imajo težave pri odpiranju bančnih računov, seznanjeni, a kot pravijo, sistemskih težav niso opazili. Prav tako jim ni poznan natančen vzrok težav.

"Prihaja do primerov, ko stranke med osebnim oddajanjem vlog omenjajo, da se srečujejo s tovrstnimi težavami, pri čemer ne opažamo nobenega posebnega vzorca – nekateri nimajo nikakršnih težav pri odpiranju računa, drugi jih imajo," so sporočili. Ob tem so dodali, da za ljudi z začasno zaščito, ki jim banke zavrnejo možnost odprtja osnovnega bančnega računa, ohranjajo možnost izplačil denarnih pomoči v gotovini.

Opozorila o nezadostnem obveščanju in pomanjkljivih pregledih

Poglejmo, kaj pravi zakonodaja. Po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) ima do odprtja in uporabe osnovnega bančnega računa pravico vsak, ki legalno prebiva v EU-ju, ne glede na njegov status in stalno prebivališče. V 180. členu zakon ob tem med drugim jasno prepoveduje, da bi banka takšnemu človeku odprtje osnovnega bančnega računa onemogočila na podlagi državljanstva, prebivališča, pripadnosti narodni skupnosti ali narodni manjšini iz druge države.

Kot ugotavljajo na PIC-u se sicer banke, ki kljub tem zakonskim določbam ukrajinskim državljanom zavračajo odprtje bančnih računov, sklicujejo na svoje stroge notranje politike in na določbo, ki zavrnitev odprtja bančnega računa omogoča v primeru, ko bi banka s tem lahko kršila določila zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2).

A kot opozarja pravnica Lana Krznarič, mora banka v tem primeru človeka po zakonu obvestiti o postopku pritožbe zoper zavrnitev prošnje, o pravici, da s tem seznani Banko Slovenije ter o pravici do izvensodnega reševanja sporov ob tem pa mora navesti tudi ustrezne kontaktne podatke pristojnih institucij. "V praksi ugotavljamo, da osebe, ki so se obrnile na nas, niso bile zadostno obveščene o razlogu, zakaj se jim je odreklo odprtje bančnega računa, prav tako pa niso bile informirane o svojih možnostih in pravicah. Ljudje so se seveda počutili diskriminirani. Ob zavrnitvi jim je bilo pojasnjeno le, če sploh kaj, da prihajajo z območij, ki so uvrščena na seznam tveganih držav," je pojasnila pravna svetovalka.

"Ni ustrezno, če banke kolektivno izključujejo določeno skupino, ne da bi se dejansko sledili mehanizmom, ki so z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zagotovljeni za preverjanje dejanskih tveganj," opozarja. Kot je pojasnila, bi morale namreč banke pri osebi s povečanim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma opraviti individualni poglobljen pregled – preučiti ozadje posameznika in namen njegovih poslovnih razmerij, morebitno poslovanje s tveganimi območji itd. "Zgolj to, da oseba prihaja iz teh območji, samo po sebi ne bi smelo biti sporno," ocenjuje.

Ukrepi se nanašajo na okupirana območja, ne pa tudi na ljudi, ki prihajajo od tam

Na Banki Slovenije primera ukrajinske državljanke, ki je opisan v uvodu članka, niso komentirali. "Za obravnavanje konkretnega primera žal ni podanih dovolj informacij, prav tako v skladu z zakonodajo konkretnih postopkov ne smemo javno komentirati in pojasnjevati," so sporočili.

Pojasnili so sicer, da so banke skladno z ZPPDFT-2 zavezane preverjati transakcije vseh svojih strank. Ob upoštevanju zakonskih določil in smernic, ki jih izda Banka Slovenije, posamezne banke sprejmejo svoje notranje postopke, v katerih natančneje določijo način spremljanja poslovnih aktivnosti. Pri tem morajo upoštevati tudi seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga pripravlja in na svoji spletni strani objavlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Banke so na podlagi omejevalnih ukrepov, ki veljajo za določene države in območja, upravičene tudi začasno ustaviti transakcijo in jo preveriti. Pri tem pa morajo od stranke zahtevati dodatna pojasnila in dokumentacijo. Kot so poudarili na Banki Slovenije, se nekateri omejevalni ukrepi nanašajo tudi na okupirana območja v Ukrajini, ne pa tudi na ljudi, ki prihajajo s teh območji.

Glede težav, ki jih imajo ukrajinski begunci pri odpiranju bančnih računov, pa na Banki Slovenije pojasnjujejo, da je prepoved sklenitve poslovnega razmerja v zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določena le v posebnih primerih – npr. ko banka ne more izvesti ustreznega pregleda stranke. Kot dodajajo na Banki Slovenije, morajo banke osebo v primeru, da ji zavrnejo prošnjo za odprtje bančnega računa ali pa ji zaprejo že obstoječ račun, obvestiti o načinu vložitve pritožbe.

Dodali so, da se stranke se lahko vedno obrnejo tudi na druge pristojne institucije in prijavijo domnevno kršitev. "V konkretnem primeru domnevne diskriminacije se lahko vloži prijava pri Zagovorniku načela enakosti," so zapisali.