Izdaja obveznice je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Na ministrstvu za finance so v sporočilu za javnost pojasnili, da z osredotočenjem na takšno bazo vlagateljev zasledujejo cilj opismenjevanja in seznanjanja fizičnih oseb z varnimi naložbenimi priložnostmi kot alternativah močno prevladujočim bančnim depozitom ter tudi cilj razvoja in oživitve podrazvitega kapitalskega trga v državi. Hkrati poskušajo spodbuditi trajno participacijo prebivalstva v tovrstnih dolžniških instrumentih, ne zgolj enkratno.

Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov, so pojasnili na ministrstvu.

Obrestno mero bodo v državnem zakladništvu določili pred objavo obvestila o zbiranju ponudb za vpis obveznice, na podlagi krivulje donosnosti zakladnih menic in s pribitkom okvirne premije za novo izdajo.

Že v decembra sprejetem zakonu o obnovi in razvoju po avgustovskih ujmah je bila določena zakonska podlaga za davčno obravnavo obresti pri takšnih instrumentih. Obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, tako v zakladne menice kot tudi v obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, bodo pri plačilu dohodnine izenačene z obravnavo obresti iz denarnih vlog pri bankah. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih vlog, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.

Nekaj dodatnih informacij so razkrili tudi na Financah. Glavna organizatorja vpisa, ki bo po njihovih informacijah potekal od 1. do 16. februarja, naj bi bila NLB in Nova KBM, ponudbe pa bodo zainteresirani vlagatelji oddali tudi pri drugih borznoposredniških družbah. Za nakup obveznic bodo vlagatelji potrebovali trgovalni račun pri eni od borznoposredniških hiš, tako kot to velja tudi za nakupe delnic.

Izdaja je bila načrtovana že v letu 2023, a je bila nato zamaknjena v leto 2024. Na ministrstvu so pojasnili, da se je zamik zgodil zaradi novih okoliščin glede ocene BDP-ja za lani, prilivov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi, višine likvidnostnih sredstev proračuna ter s ciljem, da država ob koncu leta 2023 doseže ciljno višino javnega dolga v višini 69,9 odstotka BDP-ja.

Lani je podobne ljudske obveznice že izdala južna soseda Hrvaška. Marca je s prodajo obveznic državljanom po obrestni meri 3,65 odstotka zbrala 1,3 milijarde evrov, nato pa izvedla tudi prodajo zakladnih menic za državljane in tako zbrala dodatnih 1,1 milijarde evrov. Na Financah so spomnili, da vlagatelji na Hrvaškem za nakup obveznic niso potrebovali trgovalnega računa, prav tako pa obresti niso bile obdavčene.