Članica glavnega stavkovnega odbora Fidesa Ana Lina Vodušek je v izjavi za medije pojasnila, da ima Fides pri zaostrovanju "še nekaj manevrskega prostora, kar se tiče zakonskega minimalnega delovnega procesa". Zdravniki po njenih besedah od vlade zahtevajo, da spoštuje že dane zaveze, podpisane pred poldrugim letom. "Vlada potvarja podatke in zavaja glede poteka pogajanj in se tudi ponovno ne drži tistega, kar smo imeli dogovorjenega na prvih pogajanjih," je bila kritična. Pogajanja naj bi sicer nadaljevali v ponedeljek.

Odgovornost za posledice bolnikov naj prevzame vlada

Sindikalni zaupniki sporočajo, da je ogorčenost nad vlado vseprisotna, zato bodo stavko dnevno zaostrovali, je napovedala. "Posledice bodo žal čutili bolniki, vendar naj odgovornost za to prevzame vlada, ki se ni držala dogovorov," je dejala. "Na zadnjih pogajanjih smo se dogovorili, da glede na to, da ta pogajalska skupina, s katero smo se pogajali, ni imela mandata, da bodo prenesli na vlado in poslali nekoga, ki ima mandat za podpis," je odgovorila na vprašanje, v kateri fazi so trenutno pogajanja.

ZZZS: Zdravniki so v času stavke dolžni zagotavljati zdravstvene storitve

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da so zdravniki v času stavke dolžni zavarovanim osebam zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za socialno varnost zavarovancev, mednje sodi tudi obravnava zavarovancev z namenom uveljavljanja njihove začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe. ZZZS je zato ta teden pozval ministrstvo za zdravje, da v zvezi s tem vsem izvajalcem zdravstvenih storitev posreduje obvestilo, da tudi v času stavke obravnavajo zavarovane osebe zaradi uveljavljanja začasne zadržanosti od dela, kar pomeni, da jim tudi v tem času izdajajo elektronske bolniške liste. "Predlagamo, da bolniki, ki v času zdravniške stavke ne pridobijo potrebne dokumentacije, zahtevajo od ministrstva za zdravje potrdilo, da dokumentov zaradi stavke ne morejo pridobiti," pa poudarjajo v Fidesu.

Iz sindikata so pisno sporočili še, da vzdrževanje poti naročanja ter izdaja zdravniških potrdil in zdravniških spričeval, na primer bolniških listov, ni obveznost zdravnikov v času stavke, razen v že znanih in objavljenih izjemah.

Fides zavrnil zamik nekaterih datumov

Vlada je Fidesu, podobno kot šolskemu sindikatu Sviz in visokošolskemu sindikatu, predlagala zamik uveljavitve nekaterih datumov iz lanskih stavkovnih sporazumov, vezanih na plačna vprašanja. Z drugima dvema sindikatoma se ji je očitno o tem uspelo dogovoriti, medtem ko je Fides to možnost odklonil in vztraja, da mora vlada izpolniti dane zaveze.

Fides zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi, potem ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov, ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom. Ker so ti lani večinoma dobili po dva plačna razreda, zanje predlagajo dvig za še tri plačne razrede. Ob tem predlagajo še novo delovno mesto starejši zdravnik specialist, ki bi bilo uvrščeno sedem plačnih razredov višje od višjih specialistov. Ti so sicer trenutno, glede na posebne delovne pogoje, uvrščeni od 52. do 57. izhodiščnega plačnega razreda.

Na vladni strani vztrajajo, da parcialni dogovori niso mogoči in želijo plačne dvige tudi pri zdravnikih uresničiti hkrati s preostalimi v javnem sektorju.

Fides naj bi tako po neuradnih informacijah vladi predlagal, da bi zdravniki v vmesnem času, do sklenitve dogovora, dobivali nekakšno nadomestilo v vrednosti 30 odstotkov osnovne plače, in sicer od 1. januarja 2024.

Vlada naj bi bila pripravljena privoliti v dvig plač

Sicer pa naj bi bila vladna stran po neuradnih informacijah pripravljena privoliti v dvig plač starejšim zdravnikom, pa tudi v uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik specialist. Vendar pa naj zanjo ne bi bilo sprejemljivo, da bi bilo to delovno mesto uvrščeno toliko plačnih razredov višje od osnovnega delovnega mesta višji specialist. Prav tako naj bi želela ožje določiti pogoje za to najzahtevnejše zdravniško delovno mesto in naj bi si med drugim prizadevala, da bi lahko to delovno mesto zasedlo do največ deset odstotkov zdravnikov. Obenem pa naj bi predlagala, da bi se ob dvigu plač pogajali tudi o nekaterih drugih vprašanjih, kot je število dni letnega dopusta.

Sicer pa je Fides med svojimi stavkovnimi zahtevami navedel tudi "ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju". Predlog Fidesa za nov zdravstveni steber naj bi predvideval določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne mesečne bruto plače. Zdravniki naj bi po nekaterih informacijah po tem predlogu mesečno dobili od dobrih 1200 do približno 5100 evrov bruto več. Po nekaterih izračunih pa naj bi to na letni ravni pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov.

Odpadle storitve

Prvi podatki bolnišnic kažejo na več sto odpovedanih zdravstvenih storitev zaradi stavke zdravnikov in zobozdravnikov. V ljubljanskem kliničnem centru je odpadlo približno 600 zdravstvenih storitev, iz mariborskega kliničnega centra pa so sporočili, da je odpovedi malo. V jeseniški bolnišnici je bilo po prvih ocenah odpovedanih do 15 odstotkov storitev, podobno na Ptuju. V novomeški bolnišnici je odpadlo do 45 odstotkov nenujnih zdravstvenih storitev, v Brežicah so do zdaj odpovedali 75 terminov.