Debitantski studijski album ameriške rockovske skupine Kiss, pod katero so se združili kitarista Paul Stanley in Ace Frehley, basist Gene Simmons ter bobnar Peter Criss, ki tudi pojejo, je na glasbeno prizorišče prišel 18. februarja 1974, dobro leto po nastanku skupine. Poimenovali so ga kar po imenu zasedbe.

Večino glasbenega materiala sta še kot člana skupine Wicked Leste, pod katero sta delovala še pred Kiss, napisala Simmons in Stanley. Prvotna različica albuma ni vsebovala Kissin' Time, priredbe skladbe Bobbyja Rydella. Na svetu naj bi tako obstajalo zgolj 100.000 tovrstnih izvodov. Vsi ponatisi so omenjeno skladbo vsebovali.

Fotografije za album so z Joelom Brodskyjem ustvarjali konec januarja 1974 na Manhattnu. Po besedah Stanleyja so se vsi naličili sami, izjema je bil le Criss. Na naslovnici albuma je skupina na črnem ozadju v drži, ki vizualno spominja na album With the Beatles skupine Beatles. Frehley, ki je želel narediti vtis na druge člane, si je lase pobarval s srebrnim lakom za lase, ki se je potem tudi zlahka spral s šamponom. Po Crissovih besedah ​​je Brodsky sicer mislil, da so Kiss dejansko klovni, zato je za fotografiranje v ozadje želel postaviti balone. Fotograf je sicer to zanikal in trdil, da so si to izmislili.

Celoten proces snemanja albuma, ki je potekal v New Yorku, naj bi trajal samo dva ali tri tedne, izdala pa ga je založba Casablanca Records. Ta je izid albuma Kiss proslavila in blagoslovila tudi z veliko zabavo v losangeleškem hotelu Century Plaza, s katero je obenem želela skupino predstaviti medijem in pomembnežem v glasbeni industriji.

Nad udarnim nastopom zasedbe Warner Bros. Records, distributer založbe Casablanca Records, ni bil navdušen. Ustanovitelju Neilu Bogartu je celo zagrozil, da bo pogodbo prekinil, če si člani v prihodnje ne odstranijo ličil. Temu se je seveda skupina uprla, pri tem jih je podprl tudi njihov menedžer Bill Aucoin.

Kmalu po izidu albuma je Warner Bros. s Casablanco dejansko prenehal sodelovati.

V okviru promoviranja albuma so se prvič pojavili tudi na nacionalni televiziji v oddaji ABC In Concert, bili so tudi gostje v oddaji The Mike Douglas Show. Med intervjujem se je Simmons, ki je pozneje na odru postal znan tudi kot Demon, razglasil za "utelešeno zlo", s čimer je izzval zmedene in živčne odzive občinstva.

Na ameriški glasbeni lestvici Billboard 200 je album zasedel 87. mesto, po mnenju Crissa, Simmonsa in Frehleyja, ki je dejal, da so od sebe dali 110 odstotkov, pa je Kiss njun najljubši album zasedbe. Večina pesmi je še vedno redno del koncertnega repertoarja.