Na prvi dan februarja obletnico praznuje tudi album zasedbe Green Day – album Dookie je luč sveta ugledal 1. februarja 1994. Medtem ko je bil to za ameriške rockerje že tretji album, je bil ta za Green Day vseeno svojevrsten prvič – prvikrat so album izdali pod veliko založbo. V njihovem primeru je šlo za Reprise Records, hčerinsko podjetje družbe Warner Bros., s katero so pogodbo podpisali aprila 1993.

Album, naslov katerega v slengu pomeni iztrebek – prvotni naslov naj bi bil sicer Liquid Dookie, a je prevladalo mišljenje, da bi bilo to preveč odurno –, je tudi prvo sodelovanje s producentom Robom Cavallom. Večinoma ga je napisal frontman in kitarist Billie Joe Armstrong. Izjemi sta le pesmi Emenius Sleepus, ki jo je napisal basist in spremljevalni pevec Mike Dirnt, in All by Myself, ki jo je ustvaril in tudi zapel bobnar Tré Cool.

14 pesmi sicer temelji na Armstrongovih izkušnjah s temami, kot so dolgčas, panični napadi, tesnoba, odnosi, apatija in spolnost. Album so promovirali s štirimi singli: Longview, Basket Case, When I Come Around in znova posneto različico pesmi Welcome to Paradise, ki se je prvotno pojavila na drugem studijskem albumu skupine Kerplunk.

Med snemalnim procesom zaradi živčnosti sprva niso igrali suvereno – dotlej v studiu nikoli niso preživeli več kot tri dni, saj so varčevali z denarjem. Obenem jih je bilo strah, da ne bodo dosegli standardov založbe. Kljub temu so se le zbrali in izkoristili nova finančna sredstva, ki jih prej niso imeli, ter si vzeli tri tedne, da so izpopolnili svoj zvok in posneli kakovostni izdelek. Čeprav so glasbeno podobo albuma pilili več tednov, so Armstrongove vokale posneli hitro – v dveh dneh je posnel okoli 16 ali 17 skladb, večinoma celo v enem poskusu.

"Dookie je naredil rock znova zabaven"

Nov glasbeni material je bil obarvan z živahnejšim, melodičnim rockom, kar je razbilo večletno prevlado grungea v popularni glasbi in skupino izstrelilo med zvezde. Nekateri izmed oboževalcev, ki so trojico spremljali že od začetka, so člane po tem albumu obtožili, da so se s tem, ker so zapustili neodvisno založbo Lookout!, "prodali".

Vseeno so zaradi bolj "uglajenega" zvoka poželi dobre ocene kritikov. "Uspeh albuma je dokazal, da revolucija najstniškega rocka ni nujno samo mračni nihilizem in jezna glasna glasba. Dookie je naredil rock znova zabaven," je zapisal portal NME. Revija Rolling Stone ga je večkrat uvrstila na svoj seznam 500 najboljših albumov vseh časov in mu podelila tudi krono na lestvici 50 največjih pop-pankovskih albumov.

Dookie velja za enega najpomembnejših albumov 90. let prejšnjega stoletja in pank-rocka nasploh. Vpliv tretjega albuma zasedbe, ki ga je bilo mogoče čutiti še leta po izdaji, je nedvomen – številni izvajalci so ga navedli kot navdih.

Plošča, ki velja za njihov najbolje prodajani album, je leta 1995 prejela tudi grammyja za najboljši alternativni album, na glasbeni lestvici albumov Billboard 200 pa se je zavihtela na drugo mesto. Med prvo deseterico se je uvrstila tudi v več drugih državah.

Lanskega decembra je ob 30. obletnici izšla tudi "deluxe" različica albuma, ki poleg prvotnih skladb vključuje tudi še ne slišane odlomke ter demo in koncertne posnetke.