Julija Navalna, vdova ruskega oporečnika, se je v Bruslju pridružila sestanku zunanjih ministrov EU-ja. Navalna je v petek na varnostni konferenci v Münchnu dejala, da bodo Putin in njegovi zavezniki nosili odgovornost "za to, kar so storili njihovi državi, njeni družini in možu".

"Pred tremi dnevi je Vladimir Putin ubil mojega moža, Alekseja Navalnega. Nadaljevala bom njegovo delo in se borila za svobodo svoje države," je v videoposnetku dejala vdova.

"Izkoristiti moramo vsako priložnost za boj za poštene volitve in svobodo govora, za boj proti vojni, korupciji in nepravičnosti," je Navalna še dodala v čustveno obarvanem videonagovoru, objavljenem na družbenih omrežjih. Obljubila je tudi, da bo razkrinkala ljudi, ki so ubili njenega moža.

Materi niso dovolili vstopa v mrtvašnico

Mati Navalnega, Ljudmila Navalna je v soboto odpotovala v zapor na skrajni sever Rusije, kjer je bil njen sin zaprt. Pokojnikova tiskovna predstavnica Kira Jarmiš je od oblasti zahtevala, da truplo nemudoma predajo svojcem, a se to še ni zgodilo.

Kot je prek družbenih omrežij sporočila Jarmiš, Ljudmili Navalni tudi danes niso dovolili vstopa v mrtvašnico, kjer naj bi bili posmrtni ostanki politika, ki je veljal za enega najglasnejših kritikov vladavine ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Jarmiš je zapisala, da je mati Navalnega v zgodnjih jutranjih urah v družbi odvetnikov prispela pred mrtvašnico, a ji tamkajšnji uslužbenci vstopa niso dovolili, enega od njenih spremljevalcev pa naj bi fizično potisnili ven.

Jarmiš je sporočila, da ruski preiskovalci vsaj dva tedna ne bodo izročili trupla preminulega politika. "Preiskovalci so Aleksejevi materi in odvetnikom povedali, da trupla ne bodo izročili in da bodo v naslednjih 14 dneh opravili kemično analizo," je pojasnila.

"Še enkrat ponavljam, Navalnega skrivajo, da bi prikrili sledi umora. Ta 14-dnevna kemična analiza je popolna laž," je še dodala.

Da je Navalni v petek umrl, potem ko se je začel po sprehodu slabo počutiti, je najprej sporočila uprava zapora, kjer je 47-letnik prestajal 19-letno zaporno kazen. Oživljanje naj bi bilo neuspešno.

Vzrok smrti še ni znan, oblasti pa so uvedle preiskavo. Kot je pojasnila Jarmiš, so materi in odvetnikom sporočili, da so preiskavo podaljšali. Kako dolgo se bo ta nadaljevala, ni znano, vzrok smrti pa še vedno ostaja "nedoločen", je zapisala tiskovna predstavnica. "Lažejo, igrajo na čas in tega niti ne skrivajo," je dodala.

Kremelj medtem vztraja, da trupla ne morejo izročiti družini, saj preiskava še vedno poteka in da to ni v pristojnosti predsednikovega urada.

"Preiskava poteka, izvajajo se vsi potrebni ukrepi. Trenutno rezultati preiskave še niso bili objavljeni in zato tudi niso znani. V teh razmerah, ko še nimamo informacij, je popolnoma nesprejemljivo dajati tako očitno vulgarne pripombe," je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, vendar ni povedal, katere pripombe je imel v mislih.

Napovedane nove sankcije proti Rusiji

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je na srečanju evropskih zunanjih ministrov izrazil pričakovanje, da bodo nekateri ministri predlagali uvedbo sankcij proti odgovornim za smrt Navalnega.

"Ruski opoziciji moramo poslati sporočilo podpore. Zato moramo na obeh frontah, politični in vojaški, še naprej podpirati rusko ljudstvo, ki želi živeti svobodno," je dejal vodja diplomacije EU-ja Josep Borrell. Borrell je tudi predlagal, da se režim sankcij za človekove pravice preimenuje v spomin Alekseja Navalnega.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je dejal, da so sankcije najmanj, kar lahko EU naredi. "Če Ukrajina pade, je vsem zelo jasno: mi bomo naslednji. Putin se ne namerava ustaviti," je dejal Landsbergis pred srečanjem ministrov.

Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel je bil bolj zadržan in poudaril, da je prezgodaj govoriti o sankcijah in je treba najprej izvesti neodvisno preiskavo.

Več evropskih držav, tudi Slovenija, poklicalo na pogovor ruske veleposlanike

Slovenija je po smrti Navalnega v ponedeljek na pogovor poklicala ruskega veleposlanika, so potrdili na ministrstvu za evropske in zunanje zadeve. Več informacij naj bi bilo znanih v torek.

Enako so storile Nemčija, Španija, Finska, Švedska, Estonija, Latvija in Litva.

Nemško zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Berlinu, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa se je ob tem zavzela za nadaljnje sankcije proti Rusiji zaradi kršenja človekovih pravic.

Rusko veleposlaništvo v Berlinu je pozive Nemčije k preiskavi smrti Navalnega označilo kot vmešavanje v notranje zadeve države in opozorilo, da Zahod smrt politika izkorišča za spodbujanje protiruske nastrojenosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tudi švedski zunanji minister Tobias Billstrom je na pogovor poklical ruskega veleposlanika in mu izročil protestno noto zaradi smrti Navalnega. Prav tako je pozval Evropsko unijo, naj razmisli o "novem režimu sankcij, usmerjenem proti notranji represiji v Rusiji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Estonija, Latvija in Litva so medtem na pogovor poklicale odpravnike poslov ruskih veleposlaništev v svojih državah. V pogovorih v Talinu, Rigi in Vilni so baltske države obsodile smrt Navalnega in ponovile, da je zanjo odgovoren Kremelj. Prav tako so Moskvo pozvale, naj v celoti pojasni okoliščine smrti Navalnega in družini izroči njegovo truplo.

Finsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je poklicalo ruskega veleposlanika na pogovor, da bi "poudarilo odgovornost Rusije za smrt Navalnega ter zahtevalo popolno in pregledno preiskavo". "Še naprej pozivamo k izpustitvi vseh političnih zapornikov v Rusiji," je na omrežju X zapisalo ministrstvo.

Tudi Španija je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika v Madridu, so za AFP potrdili viri na španskem zunanjem ministrstvu.

V Rusiji zaradi udeležbe na shodih v spomin na Navalnega obsojenih več kot 150 ljudi

Ruska sodišča so pretekli konec tedna na zaporne kazni obsodila najmanj 150 ljudi, ki so bili pridržani na shodih v spomin na opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je v petek umrl v kazenski koloniji. Na do 14 dni zapora so bili obsojeni zaradi kršenja stroge ruske zakonodaje, ki ureja proteste.

Samo v Sankt Peterburgu so sodniki v soboto in nedeljo 154 ljudi obsodili na zaporne kazni do 14 dni, je razvidno iz odločitev, ki so jih objavila sodišča v drugem največjem ruskem mestu.

Skupine za človekove pravice in neodvisni mediji so poročali o več podobnih obsodbah tudi v drugih mestih v Rusiji.

Ruska policija je ta konec tedna pridržala več sto ljudi, ki so se udeležili spontanih shodov v spomin na Navalnega. V Rusiji so protesti v skladu s strogo zakonodajo s tega področja prepovedani in oblasti so v preteklosti že ostro zatrle zborovanja v podporo Navalnemu. Tudi v petek so moskovske oblasti sporočile, da so zaznale spletne pozive k shodom, in ljudi posvarile, naj se jih ne udeležujejo.

Navalni, najvidnejši kritik Kremlja, je v petek umrl med prestajanjem 19-letne zaporne kazni v zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije. Številni zahodni voditelji pa tudi ruski oporečniki so za njegovo smrt neposredno okrivili Kremelj, ki vse obtožbe zavrača.