Preiskovalna komisija bo v marcu soočila vodjo Sove Joška Kadivnika in vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. "Danes sem kot novi predsednik preiskovalne komisije sklical 9. nujno sejo, na kateri smo določili sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Z vso vnemo nadaljujemo preiskavo tako domnevne zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja kakor tudi domnevno vmešavanje v delo policije, po terminskem načrtu lahko povem, da bomo na predlog Knovsa na eni izmed marčevskih sej soočili priči gospoda Kadivnika in gospoda Muženiča," je v izjavi za javnost povedal poslanec Svobode in novi predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov Aleš Rezar.
"Na seji smo omenili tudi mnenje zakonodajno-pravne službe, to je bilo jasno in povedno, nekdanji predsednik Lamut je ravnal popolnoma zakonito in skladno z vsemi pristojnostmi, predvsem pa ni zlorabil funkcije, kot se je želelo javnosti prikazati," je nadaljeval Rezar in dodal, da je Lamut ravnal popolnoma v skladu z zakonom o kazenskem postopku, skladno z zakonom o tajnih podatkih in skladno z zakonom o parlamentarni preiskavi.
"Upam, da se na tem mestu neupravičeno sprožena politična gonja konča, po moji oceni so gospoda Lamuta osebno diskreditirali z namenom spodkopavanja legitimnosti preiskovalne komisije. Vse to v času, ko je nekdanji predsednik prestajal hujše zdravstvene težave, temu primerno pa je preiskovalna komisija za ta čas zastala," je sklenil novi predsednik preiskovalne komisije.
Rezar je sicer zatrdil, da bo v prihodnjih mesecih sledilo tudi zaslišanje premierja Roberta Goloba. Predlog za prednostno zaslišanje predsednika vlade sta sicer že večkrat podala člana komisije iz opozicijskih vrst, poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič in poslanec SDS-a Branko Grims. Kdaj točno bi lahko sledilo zaslišanje premierja, Rezar sicer ni razkril, v pobudi omenjenih poslancev pa vidi še enega izmed poskusov odvračanja pozornosti, očitke o zavlačevanju zaslišanja Goloba pa zavrača.
Kot je poudaril, ima komisija terminski načrt dela z namenom, zaslišanje Goloba in njegovega nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost Miloša Milovića pa da na tej točki "ne bo obrodilo popolnoma nobenih sadov". Delo preiskovalne komisije se namreč več tednov ni premaknilo s točke ugotavljanja, ali je nekdanji predsednik komisije prekoračil svoja pooblastila. "Če je bila v začetnem delu preiskave ugotovljena neka neskladnost, je treba najprej to razrešiti, ne pa da se nadaljuje gonja iz dveh domnevno spornih prič," je sklenil Rezar.
Kdaj bo Golob sploh pred komisijo?
O zadevi sta v večernih Odmevih razpravljala tako Rezar kot Vida Čadonič Špelič, in sicer v pogovoru z Igorjem E. Bergantom. Za poslušanje kliknite zgornji pripetek, lahko pa ga preberete spodaj.
Gospod Rezar, da ne okolišimo okoli najbrž ključnega vprašanja. Očitke, da z zaslišanjem predsednika vlade zavlačuje, ste danes pred novinarji zavrnili rekoč, da to zaslišanje Goloba in njegovega neformalnega svetovalca za varnost Miloša Milovića na tej točki ne bo obrodilo popolnoma nobenih sadov. To je nekoliko nenavadna obrazložitev. Lahko pojasnite, zakaj ne?
Aleš Rezar: To zahtevo opozicijskih članov preiskovalne komisije razumem kot neko vrsto izsiljevanja in odvračanja pozornosti. Zaslišanje predsednika vlade je uvrščeno v terminski načrt, ki je bil zasnovan še v času nekdanjega predsednika v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Predvsem pa razumem, zakaj se opozicijska poslanca želita izogniti preiskavi vlade, v kateri sta v bistvu sodelovala oziroma jo pomagala kreirati.
Če ostanemo pri zaslišanju predsednika vlade: ali ni tudi v njegovem interesu, da tudi glede na njegove odzive po zaslišanju nekdanje notranje ministrice Bobnar in gospoda Lindava, čim prej razjasni, kaj se je dogajalo?
Aleš Rezar: Vsekakor in predsednik vlade tudi bo zaslišan. Moramo pa izhajati po nekem redosledu dogodkov in mislim, da ne smemo privoliti v to, da bomo zasliševali samo neke priče, ki so favorizirane od opozicijskih poslancev. Vemo, da je bil ta poziv z njihove strani podan že večkrat. Imamo nabor 47 prič, ki nas še čakajo v vrsti zaslišanj, in moramo na to sliko pogledati malce širše, kot je morda zadano od ...
... a ni predsednik vlade najpomembnejša priča?
Aleš Rezar: Absolutno, ampak je treba najprej pogledati več vidikov, ker zdaj je prezentirana samo ena vrsta resnice, da tako rečem. Po celi vrsti prič se moramo prebiti do predsednika vlade, ki bo potem nekako podal svoje zaključne misli.
Gospa Čadonič Špelič, kakšno je vaše stališče do tega? Zakaj se vam zdi tako pomembno, da se to zaslišanje vendarle zgodi čim prej?
Vida Čadonič Špelič: Govorimo o nosilcu najvišje oblasti v tej državi, to je predsednik vlade gospod Golob. Omenjeni priči, torej gospa Bobnar in gospod Lindav, sta ga na neki način obtožila, da se je vmešaval v delo policije – in to v kadrovanje v policiji. To ni enostavna stvar. On je naslednji dan po njunem pričanju vehementno pred kamerami slovenski javnosti sporočil, da bo njuno pričanje ovrgel in samo to si želimo. Priti moramo do resnice. Mi se ne pogovarjamo o predsedniku krajevne skupnosti nekje, ampak o nosilcu najvišje politične oblasti, če si na to osnovno vprašanje ne odgovorimo, ne moremo govoriti o demokraciji in meni ni jasno, zakaj zdaj ta junak ne pride pred javnost. On je tudi govoril, da ima dokaze. Do zdaj še nobena od prič ni ovrgla njunega pričanja.
Vas gospod Rezar ne prepriča s svojimi argumenti?
Vida Čadonič Špelič: Ne, nasprotno. Pravzaprav od novega predsednika komisije pričakujem, da se bo zavzel, da eno zgodbo zapremo in zaprli jo bomo z zaslišanjem predsednika vlade. Mi ne smemo pozabiti, da je bil na prvi seji določen seznam prič in številne od teh, tudi Bobnar in Lindav, sta že bila zaslišana. Na tej isti seji je bil kot priča določen tudi predsednik vlade in mislim, da bi moral takoj za njima tudi on priti pred poslance.
Druga odprta zadeva je zaslišanje Joška Kadivnika, direktorja Sove. Mar ni s tem, da je vpogledal v pričanje gospe Bobnar, postal okužen do te mere, da njegovo pričanje – sploh skupaj z gospodom Muženičem, direktorjem NPU-ja – v bistvu nima več smisla, saj natančno ve, kaj ga boste vprašali?
Aleš Rezar: Nikakor ne. Kot že rečeno, nabor prič je izredno širok. Običajno pa, ko iščemo pravno mnenje glede nekega pojasnila, ali je neka priča kontaminirana, bodo trije pravniki povedali tri različna mnenja. Mi smo zagotovo poiskali pravna mnenja še pri bistveno večjem številu pravnikov in pridobili mnenje, da prvič, tako kot smo že ugotovili, je nekdanji predsednik deloval skladno z vsemi zakoni in pristojnostmi in pa da verodostojnost priče, gospoda Kadivnika, ni ogrožena. Pa tudi če bi hipotetično bila, to ne izključuje dejstva, da mi lahko zaslišanje opravimo in se potem v sodnem postopku eventualno to kot dokazno gradivo izloči. Pa ne verjamem, da bo tako. Bo pa verjetno pridodal neko potrebno vsebino v celotni zgodbi, da si bomo naslednje dogodke lažje pojasnili.
Kakšno je vaše stališče do pričanja gospoda Kadivnika?
Vida Čadonič Špelič: Mislim, da gospod Kadivnik res ne bi smel pogledati in poslušati magnetograma oseb, ki sta ga obremenili.
Ampak zdaj, ko je, ali je za vas to še smiselno?
Vida Čadonič Špelič: To je zagotovo pravno vprašanje. Nisem sicer niti enega pravnika slišala, ki bi rekel, da on ni okužen. Mnenje, o katerem se danes pogovarjamo, o tej zgodbi molči. Čeprav sem to zelo jasno vprašala, se o tem pravna služba državnega zbora ne izreče. Mislim, da bo za vedno ostal neverodostojen in to je slaba novica za predsednika vlade. Njemu bo počasi zmanjkalo prič, ki bi verodostojno ovrgle pričanje gospe Bobnar in gospoda Lindava.
Gospod Rezar, napovedali ste, da se bo komisija posvetila tudi domnevnim zlorabam urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade. Zakaj in predvsem zakaj zdaj? Ali je ta komisija po vseh teh težavah, ki jih ima, sploh še pravo mesto za to?
Aleš Rezar: Absolutno. V resnici se je ta preiskava ves čas vzporedno izvajala. In ko vidimo, da nekateri poslanci oziroma člani preiskovalne komisije na neki način z raznoraznimi zahtevami novih zaprosil zakonodajno-pravne službe in podobno na neki način ovirajo postopek, bomo lahko takrat, v tistem trenutku nadaljevali preiskavo na drugem področju. V celotnem procesu pa dobivam občutek, da se opozicijska poslanca želita izogniti namenu ustanovitve preiskovalne komisije, to je s slabimi praksami, s katerimi se je ubadala oziroma jih je izvajala prejšnja vlada.
To na neki način leti tudi na vas, kakšno je vaše stališče?
Vida Čadonič Špelič: Moje stališče je zelo jasno. Vedno znova, tako ustno na komisiji kot tudi pisno, pozivam prejšnjega in zdaj sedanjega predsednika, da eno zgodbo končajmo – in to je zgodba, o kateri smo prej govorili. Da izvemo, ali je trenutni predsednik vlade vplival na delo policije ali ne. To je zame ključno. Ker tista vlada je že prejšnja vlada in dokazi ne bodo nikamor izginili. Torej, da bi komisija ohranila svojo verodostojnost tako v primeru Roberta Goloba kot v primeru delovanja prejšnje vlade, sem postavljala ta vprašanja z željo, da komisija čim prej dokonča delo pri obeh vprašanjih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje