"Menim, da so najmočnejši tisti, ki vidijo razmere, razmišljajo o ljudeh in imajo pogum, da zavihtijo belo zastavo in se pogajajo," je dejal v intervjuju za švicarsko televizijo RTS, ki je bil po navedbah Vatikana posnet na začetku februarja.

"Beseda pogajanja je pogumna beseda. Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja," je 87-letni papež dodal v odgovoru na vprašanje glede stanja v Ukrajini, pri čemer sicer ni poimensko navedel nobene od vpletenih strani. "Naj vas ne bo sram pogajati se, preden se stvari poslabšajo," je še sporočil. Kot je dejal, številni želijo delovati kot posredniki, pri čemer je navedel Turčijo.

Ko je govoril o spopadih, tudi o vojni v Gazi, je dodal, da pogajanja niso nikoli predaja. "Gre za pogum, da države ne pripelješ do samomora," je zatrdil.

Nekateri politiki in komentatorji v Evropi so se na papežev poziv odzvali jezno, zmotilo jih je tudi, ker ni omenil Rusije kot agresorke, poroča Guardian.

Kuleba upa, da bo papež našel priložnost za obisk Ukrajine

Do papeževih izjav so bili zelo kritični tudi v Kijevu. "Naša zastava je rumena in modra. To je zastava, za katero živimo, umremo in zmagamo. Nikoli ne bomo dvignili nobene druge zastave," je na družbenih medijih zapisal zunanji minister Dmitro Kuleba.

"Najmočnejši je tisti, ki se v bitku med dobrim in zlim postavi na stran dobrega, namesto da poskuša oboje izenačiti in to poimenovati pogajanja," je še dodal in izrazil upanje, da bo papež po dveh letih uničujoče vojne našel priložnost za obisk Ukrajine.

Ukrajinski veleposlanik v Vatikanu Andrij Juraš se je vprašal, ali je v drugi svetovni vojni kdor koli s Hitlerjem resno govoril o miru in mahal z belo zastavo.

Kritičen je bil tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. "Kaj pa če bi nekdo pozval Putina, naj zbere pogum in umakne svojo vojsko iz Ukrajine? Brez potrebe po pogajanjih bi se nemudoma vrnil mir," je zapisal na omrežju X.

“Moja nedeljska jutranja misel: ko je nekdo soočen z zlom, se ne bi smel predati, ampak se mora proti zlu boriti in ga premagati, da je zlo tisto, ki razobesi belo zastavo in kapitulira,” je na omrežju X zapisal latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs.

Dennis Radtke, nemški poslanec iz vrst Krščanskih demokratov, je dejal, da bi lahko za papeževe izjave uporabili besedo “sramotno". “Njegovo stališče do Ukrajine kaže papeža v slabi luči. Povsem nerazumljivo je, kaj si je mislil,” je zapisal Radtke na omrežju X.

Anton Gerašenko, bloger in nekdanji svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva, pa: “Res se zdi čudno, da papež ne poziva k obrambi Ukrajine, ne obsodi Rusije kot agresorja, ki je ubil več 10.000 ljudi, ne pozove Putina, naj se ustavi, pozove pa Ukrajino, naj raje razobesi belo zastavo. Ali vsi njegovi kardinali delijo tako stališče?”

Tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni je pozneje zavrnil nekatera ugibanja, da je papež dejansko pozval k vdaji Ukrajine. Kot je pojasnil Bruni, je Frančišek uporabil izraz bela zastava, da bi nakazal na "ustavitev sovražnosti, prekinitev ognja, doseženo s pogumom za pogajanja". Ponovil je papežev poziv k diplomatski rešitvi v iskanju pravičnega in trajnega miru.

Ukrajina trdi, da je odbila ruski napad

Ukrajina pa je medtem sporočila, da je ponoči odbila obsežen ruski napad z bojnimi brezpilotnimi letalniki, ki so bili usmerjeni nad osrednji in južni del države.

Eden od brezpilotnikov je po navedbah ukrajinske vojske padel na industrijsko poslopje na območju Odese na jugu države. Poškodovanih ni bilo. Na območju Mikolajiva, prav tako v južnem delu države, je bil v napadu poškodovan daljnovod.

Brezpilotnike šahed naj bi sicer izstrelili z ruske obale Azovskega morja in s priključenega polotoka Krim. Poleteli so nad različne dele države, med drugim so jih sestrelili še nad pokrajinami Kijev, Vinica, Čerkasi in Dnipro. O napadih poročajo tudi iz Žitomirja in Hmeljnickega.

Tarča ruskih raket je bila stanovanjska soseska

Poleg tega je Rusija po navedbah ukrajinske vojske na cilje na območju Harkova in Donecka izstrelila štiri rakete.

Tri naj bi priletele na mesto Mirnograd v pokrajini Doneck, ki je od bojne črte oddaljeno približno 40 kilometrov. Tarča je bila stanovanjska soseska, so javile tamkajšnje oblasti in dodale, da je bilo v napadu ranjenih 11 ljudi, med njimi 16-letnik, pet žensk in pet moških.

Tudi ruska stran poroča o ukrajinskem obstreljevanju. V pokrajini Kursk, ki leži ob meji z Ukrajino, je brezpilotnik padel na skladišče goriva, ki je nato zagorelo, je sporočil tamkajšnji guverner

Roman Starovojt. Obstreljevana naj bi bila še vas Kulbaki, deset kilometrov od meje z Ukrajino. V stanovanjski hiši, ki jo je zadel izstrelek, je umrla ženska, je dodal Starovojt.

Ukrajina se že več kot dve leti brani pred rusko agresijo in v tem okviru izvaja tudi napade na rusko ozemlje, tarča katerih so zlasti objekti za oskrbo ruske vojske.