Po podatkih reševalnih služb je v Mikolajivu po napadu zagorela petnadstropna stavba. Ranjenih je bilo deset ljudi, tri so odpeljali v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Kijevu sta bili ranjeni dve ženski, zagorelo pa je skladišče. Po podatkih tamkajšnjih oblasti je zračna obramba nad mestom sestrelila 16 od skupno 30 ruskih brezpilotnih letalnikov.

Skupno so ruske sile po podatkih ukrajinske vojske Ukrajino ponoči napadle s 145 brezpilotniki. Sestrelili so jih 85. Rusija je medtem po lastnih navedbah nad svojimi zahodnimi in južnimi regijami sestrelila 42 ukrajinskih letalnikov.

Zelenski: Na ruski strani se borijo kitajski državljani

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se po podatkih ukrajinskih obveščevalnih služb na ruski strani v vojni bori okoli 155 kitajskih državljanov.

Zelenski je to dejal po zajetju dveh kitajskih državljanov na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile napredujejo. Kot je dejal, Rusija novači kitajske državljane na družbenih omrežjih, kitajske oblasti pa se tega zavedajo.

Ukrajinske varnostne službe so sestavile seznam imen, datumov rojstev in ruskih vojaških enot, v katere so bili kitajski državljani razporejeni, je še dejal ukrajinski predsednik. Dodal je, da skuša Kijev oceniti, ali kitajski državljani prejemajo navodila iz Pekinga.

Medtem kitajsko zunanje ministrstvo poziva k "treznemu" pogledu na vlogo Kitajske v ukrajinski krizi. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Džian je dejal, da Kitajska vse vpletene strani poziva k "odgovornim" izjavam. Kitajska vlada vse državljane opozarja, naj se izogibajo kakršni koli vpletenosti v oborožene konflikte, je dodal.

"Kitajska se je vedno zavzemala zelo uravnoteženo stališče, zato se Zelenski moti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je opisal Kitajsko kot "partnerja, prijatelja in tovariša".

Šest evropskih držav bi poslalo vojake na misijo v Ukrajino

Obrambni ministri okoli 30 zaveznic Ukrajine, ki so del t. i. koalicije voljnih, so se srečali v Bruslju z namenom usklajevanja načrtov za namestitev sil ob morebitnem premirju v Ukrajini. Sestanek ni prinesel sklepov, je pa za zdaj šest držav pripravljenih poslati vojake na tovrstno misijo.

John Healey, obrambni minister Združenega kraljestva, ki skupaj s Francijo vodi neformalno skupino, je povedal, da so njihovi načrti dobro zastavljeni.

London vztraja, da pogovori prinašajo napredek. Ministra Nizozemske in Švedske Ruben Brekelmans oz. Pal Jonson sta medtem poudarila, da ostaja kopica vprašanj glede izvedbe in ciljev morebitne misije v Ukrajini.

Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov je pripravljenost za pošiljanje lastnih sil v Ukrajino izrazilo le šest držav, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in Latvijo, Litvo ter Estonijo.

Kot je že konec marca povedal francoski predsednik Emmanuel Macron, to ne bi bile mirovne sile, prav tako pa jih ne nameravajo poslati na fronto. Njihov namen bo, da so odvračalna sila pred rusko agresijo.

Ob tem je poudaril, da takšna misija ne more biti nadomestek za ukrajinsko vojsko.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je ob robu srečanja dejala, da še naprej razpravljajo tudi o možnosti, da bi evropski vojaki v prihodnosti v Ukrajini urili tamkajšnje vojake.

Kot je dodala, je EU doslej zunaj ukrajinskega ozemlja izuril že več kot 73.000 ukrajinskih vojakov.

Slovenija ni del omenjene koalicije, katere usoda pa je odvisna od mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Dosedanji poskusi Washingtona za dosego premirja med sprtima stranema so bili neuspešni.

Idejo o prisotnosti evropskih sil v Ukrajini zavračajo v Moskvi, prav tako ji niso naklonjeni niti v Washingtonu.

Pogovori med ZDA in Rusijo v Carigradu

Delegaciji Rusije in ZDA sta se na ruskem konzulatu v Carigradu pogajali o ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja svojih veleposlaništev, medtem ko Ukrajine ni bilo na dnevnem redu.

Na ruski strani je delegacijo vodil novi veleposlanik v ZDA Aleksander Darčijev, ki je za državne medije po pogovorih povedal, da so ti potekali v pozitivnem vzdušju. Strani sta se strinjali glede "rahljanja" pravil o gibanju diplomatov in obojestranski podelitvi vizumov predstavnikom.

Kot je dodal, si je ruska delegacija prizadevala tudi za vrnitev zaseženih diplomatskih nepremičnin in obnovitvi poletov med Moskvo in Washingtonom.

ZDA je zastopala namestnica pomočnika državnega sekretarja Sonata Coulter.

State Department je v izjavi po srečanju sporočil, da sta se strani približali dogovoru, ki bi urejal dostop diplomatov do bančnih storitev v obeh državah.

Izključno tehnično naravo današnjih pogovorov je že v torek poudarila tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce, ki je dejala, da na srečanju ne bo govora o splošni normalizaciji dvostranskih odnosov, kar se lahko zgodi "šele, ko bo med Rusijo in Ukrajino vzpostavljen mir".

"Ne bomo obravnavali političnih ali varnostnih vprašanj, Ukrajine pa absolutno ni na dnevnem redu," je dodala.

Ruski veleposlanik Darčijev je pozneje v sredo povedal, da se bodo v pogovorih osredotočili na "odpravo škodljive dediščine prejšnje ameriške vlade, ki je strogo omejila dejavnosti ruskih diplomatskih predstavništev".

Tako Moskva kot Washington sta se večkrat pritožila nad težavami pri pridobivanju pooblastil za svoje diplomate, zaradi česar je delovanje obeh veleposlaništev zelo oteženo. Rusija je dejala, da je zaradi finančnih sankcij Zahoda oteženo celo plačevanje diplomatov, ameriški diplomati pa pravijo, da je njihovo gibanje v Rusiji omejeno. Obe strani se pritožujeta tudi nad ustrahovanjem.

Ukrajina znova vzpostavlja pomorsko povezavo z Gruzijo

Kljub še vedno trajajoči vojni skuša Ukrajina znova vzpostaviti redno trajektno povezavo z Gruzijo prek Črnega morja, potem ko so sredi marca izvedli prvi dve poskusni vožnji na liniji Čornomorsk–Batumi, ki je bila v celoti prekinjena po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino leta 2022.

"Opravili smo dve vožnji iz Čornomorska v Batumi, in sicer 18. in 26. marca, tretja vožnja pa je predvidena prihodnji teden," je dejal predstavnik ukrajinskih železnic Timofej Murahovski.

V projektu za ponovno vzpostavitev trajektne povezave med Ukrajino in Gruzijo sodelujeta podjetji Ukrferry in UZ Cargo, podružnica ukrajinskih železnic s sedežem na Poljskem.

Dve poskusni vožnji sta bili namenjeni predvsem "prepoznavanju vseh problematičnih področij", je ob tem pojasnil direktor družbe Ukrferry Volodimir Černjevski. Dodal je, da vožnji nikakor nista bili povezani z dogovori med Moskvo in Kijevom o prekinitvi spopadov v Črnem morju, ki za zdaj niso obrodili sadov.

Civilni pomorski promet v Črnem morju, tudi med Ukrajino in Gruzijo, je sicer po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 popolnoma obstal.

Strani sta nato leta 2023 sklenili sporazum o izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje, od katerega je Rusija pozneje odstopila, kljub temu pa od takrat prek ozkega koridorja v zahodnem delu Črnega morja skorajda nemoteno poteka tovorni ladijski promet.

Rusija in Ukrajina sta se po navedbah Bele hiše konec marca strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, vendar je Rusija kmalu zatem v zameno za uveljavitev dogovora zahtevala odpravo nekaterih sankcij Zahoda. Ruske sile medtem še vedno občasno napadajo ukrajinska pristanišča ob Črnem morju, zlasti z brezpilotnimi letalniki.