Letošnja 288 km dolga dirka Milano–Sanremo se je za spremembo dejansko začela v Pavii ob 10.15, po zgolj šestih urah in četrt pa je v Sanremu prinesla sprint ducat kolesarjev. Ob povprečni hitrosti več kot 46 km/h, kar je nov rekord La Classicissime, so se med dvanajsterico znašli skorajda vsi favoriti dneva, tudi oba slovenska šampiona.
Če se je branilec lanske zmage Mathieu van der Poel preveč iztrošil ob pokrivanju napadov, pa je za njegovo ekipo Alpecin Deceuninck lovoriko na sloviti Via Romi ubranil sprinter Jasper Philipsen. Belgijec je bil za las močnejši od avstralskega sprinterja Michaela Matthewsa (Jayco AlUla), ki je bil v Sanremu že dvakrat tretji (2015 in 2020).
Pogačar: Letos premalo težka dirka
Zmagovalni oder je zaokrožil Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki je z dvema napadoma poskrbel za največ razburjenja v zaključku, vendar prek Poggia ni zmogel ustvariti večje razlike. Zanimivo, da sta tako zmagovalec Philipsen kot drugouvrščeni Matthews dobra osebna Pogačarjeva prijatelja. Sedmič v karieri se je Pogačar uvrstil na stopničke spomenika (v zgolj 13 nastopih), na zadnjih enajstih spomenikih pa ni bil slabši kot peti, če odštejemo odstop po padcu na lanskem Liègeu.
"Imeli smo načrt, ki smo se ga držali. Mogoče nam je zmanjkalo kakšnih 10 odstotkov na Cipressi in potem. Zaradi česar smo morali čakati na Poggiu, ki potem ni bil tako težek. Poskušal sem z dvema napadoma. Imel sem izjemne noge, a letos ni bilo dovolj težko, da bi to postala dirka za klančarje. Naredil sem vse, kar sem mogel. Tretje mesto je največ, kar sem lahko, a je bilo tesno," je v prvem intervjuju povedal Pogačar in dodal: "Danes je bila ena najlažjih dirk. Prve ure smo vozili zelo umirjen tempo. Kot sem rekel pred startom: vse bi moralo biti popolno, kar pa danes ni bilo. Vendar dovolj za zmagovalni oder."
Emiratom zmanjkalo pomočnikov
Njegova ekipa UAE Emirates je močno navila tempo že na treh hribčkih (tre Capi) in še bolj na Cipressi, a tam jim je zmanjkalo narekovalcev tempa, kar se je poznalo na Poggiu, kjer je bil v pomoč le Tim Wellens. Pogačar se je izstrelil prvič kilometer pod vrhom, drugič pa dvesto metrov pred koncem klanca. Za trenutek so se tekmeci spogledali in oklevali, nakar je skočil van der Poel.
Mohorič napadel na koncu spusta
Na spustu je Pogačarja pokrival svetovni prvak, nakar je ob prihodu v Sanremo pospešil tudi zmagovalec izpred dveh let Mohorič, v zadnjem kilometru pa je zagrozil Tom Pidcock, ki ga je znova polovil neutrudni Nizozemec.
Lani drugi v severnem peklu, zdaj prvi na pomladi
Jasper Philipsen je kronal nesebično pomoč superzvezdnika, ki se mu je s tem oddolžil za podobno delo na lanskem "severnem peklu" Pariz–Roubaix, kjer je bil Philipsen na koncu celo drugi. 44. zmaga kariere za Belgijca iz Hama in okrogla dvajseta v svetovni seriji za sprinterja, ki je 2. marca dopolnil 26 let.
"Neverjetno. Ne morem dojeti, da sem osvojil spomenik. Mogoče je Milano–Sanremo edini, kjer lahko zmagam. Ponosen sem tudi, kaj je naredil Mathieu v zaključku. Ponosen, kaj nam je uspelo kot ekipi," se je smejalo Philipsenu ob uspehu kariere. "Še vedno sem se bal Madsa Pedersena, ker je bil videti zelo močan. Nisem pričakoval, da bo Michael Matthews tako hiter. Čez cel dan nisem sprintal niti enkrat, a zato sprintati po 300 kilometrih je res čudno in drugače. Presrečen, da mi je uspelo biti teh pet centimetrov pred Blingom," je zmagovalec opisal zmagoviti sprint.
Mohorič vedel, da ob Philipsenu ni velikih možnosti
Pogačar je bil v sprintu za tretje mesto za dve dolžini kolesa močnejši tudi od Madsa Pedersena, peti je bil najboljši Italijan Alberto Bettiol, medtem ko je šesto mesto osvojil Matej Mohorič. Za kapetana ekipe Bahrain Victorious je to že peta uvrstitev med deseterico na La Primaveri.
"Na žalost sem v ospredje prišel šele ob koncu spusta. Moral sem takoj naprej, kar je bila edina moja možnost. Vedel sem, da je na žalost v skupini Philipsen, ker sem bil ob njem prek Poggia. Sklepal sem, da če van der Poel to ve, da bo pokril moj napad. A to je bila moja edina priložnost. Ni se izšlo danes, zato pa se je pred dvema letoma," je zaključek in razplet pojasnil Mohorič, ki se že veseli naslednjih dveh spomenikov: po Flandriji (31. marca) in Pariz–Roubaix (7. aprila) sta namreč njegova glavna cilja pomladi.
Krst Govekarja na spomenikih, Novak motor UAE-ja
Na klasiki vseh klasik sta kot pomočnika rojakoma dirkala še Domen Novak in Matevž Govekar, prvi je bil po narekovanju tempa prek treh "Capov" na koncu 125., najmlajši slovenski profesionalec pa je svoj prvi spomenik končal kot 145.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje