TV Slovenija je poročala, da je po zaprtem zaslišanju direktorja Sove Joška Kadivnika pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, Aleš Rezar v izjavi za javnost povedal, da komisija ni našla dokazov, da bi kdo iz političnega kroga vplival na aretacijo domnevnih ruskih vohunov in da so bili vsi obveščeni šele po sami akciji.

Prav tako se po ugotovitvah komisije pričanji direktorjev Sove in NPU-ja v nobenem delu nista razhajali, zato ju ne bodo soočili, zdi pa se jim zanimivo, da Knovs meni drugače. Rezar pravi, kot je poročala novinarka TV Slovenija Nastja Stopar, da obstaja utemeljen sum, da so podatki iz pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d.-ja generalnega direktorja policije Boštjana Lindava iz zaprtega dela seje nepooblaščeno prišli v roke Knovsa, kar je po mnenju komisije še posebej skrb vzbujajoče in lahko ogrozi celo nacionalno varnost, zato bodo zdaj raziskovali naprej na tem delu.

Poročilo o aretaciji je Sova tudi Bobnarjevi in Lindavu posredovano devet mesecev pred njunima zaslišanjema na preiskovalni komisiji, nihče od njiju pa ni podal nikakršnih pripomb, je po poročanju STA tudi izpostavil Rezar. "Čeprav sta imela to možnost oziroma celo dolžnost opozoriti na morebitne nepravilnosti," je dodal.

Tako obstaja utemeljen sum, tako Rezar, da Bobnar in Lindav "nista navajala resničnih podatkov". Kadivnik in Muženič sta za to predložila "tudi določena dokazna gradiva", ki jih je komisija označila s stopnjo tajnosti interno. "Tako da mislim, da je ta zadeva popolnoma ovržena," je še dodal.

Preiskovalna komisija DZ-ja sicer še ni sprejela nobenih sklepov, je pa morebitno krivo pričanje pred preiskovalno komisijo DZ-ja kaznivo dejanje.

Datum aretacije na podlagi operativno-taktičnih razlogov

Direktor Sove Kadivnik je pred preiskovalno komisijo dejal, da je možne datume realizacije aretacije ruskih vohunov predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov. "In nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogar koli drugega," je zatrdil.

Temeljne priprave za hišne preiskave so lahko stekle po izdaji sodne odredbe zanje. Opravljene so bile na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši "in tisto, kar je bistveno v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika", je dejal ter dodal, da operativno-taktičnih razlogov javno ne more pojasnjevati, temeljili pa so na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov.

"Če me sprašujete o političnih pritiskih, sam kot vršilec dolžnosti direktorja agencije in pozneje kot direktor agencije nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov," je zatrdil.

Za vpogled v pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d.-ja generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred preiskovalno komisijo ga je zaprosila komisija sama z namenom določitve tajnih podatkov, je dejal. "Vendar pa me je že veliko prej z navedbami seznanila komisija DZ-ja za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)," je dodal, in sicer oktobra lani. Tam je podal vsa pojasnila, glede na zakon o tajnih podatkih pa ima kot direktor Sove zakonska pooblastila, da določa tajne podatke "in tajni podatek je bil tudi določen".

Posebnega interesa Bobnarjeve in Lindava po pridobivanju podrobnejših informacij glede aretacije ni zaznal v nobenem primeru. Tatjano Bobnar je Sova 6. decembra 2022, torej nemudoma po izvedbi hišnih preiskav, obvestila o oceni tveganj. Kot direktor Sove pa glede tega ni dobil nobene pripombe od Bobnarjeve, je dejal.

Istega dne je bil o tem obveščen tudi predsednik vlade Robert Golob, Knovs in drugi deležniki. O izbranih datumih aretacije po navedbah Kadivnika Golob ni vedel nič.

"V času izdaje odredbe ne moremo več govoriti o akciji Sove. Akcija Sove se je zaključila z naznanilom oziroma obvestilom generalnega direktorja policije in pa seveda pristojnemu tožilcu in od tam naprej ne gre več za akcijo Sove, je pa Sova sodelovala pri aktivnostih," je pojasnil in dodal, da je bil predsednik vlade obveščen, da bo Sova podala obvestilo tožilstvu. "Vendar to veliko prej in s tem trenutkom je bilo konec obveščanja predsednika vlade", je dejal.

Naslednjič je predsednik vlade torej dobil informacijo Sove po izvedenih aretacijah.
Vse aktivnosti in razloge zanje je Kadivnik usklajeval z direktorjem NPU-ja Darkom Muženičem, ki ga je za komunikacijo in za izvedbo aktivnosti postavil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Prvi sestanek o tem pa je potekal z Lindavom, je dejal. O vseh sestankih in določitvi datuma aretacije, ki je lahko določen šele z izdajo sodne odredbe, pa lahko govori le na zaprtem delu seje, je dodal.

Po oceni Kadivnika mu predsednik vlade zaupa. "Niti si ne bi želel biti direktor Sove, ki nima zaupanja predsednika vlade," je dejal. Za direktorja Sove s polnim mandatom je bil postavljen 2. decembra 2022.

Muženič: Političnih vplivov ni bilo

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič je o okoliščinah aretacije domnevnih ruskih vohunov spregovoril na zaprtem delu seje.

Na odprtem delu seje pa je zatrdil, da na njegove odločitve v zadnjih 20 letih ni nikoli vplival ali poskušal vplivati nobena vlada oziroma predstavnik vlade. Prav tako v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov: "Nikoli nihče od začetka moje kariere ni name kakor koli vplival, najmanj pa politično."

Podoben odgovor je podal v zvezi z informacijami, da naj bi Golob želel sestanek s tedanjim v. d.-jem generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, da bi se zgodile kadrovske spremembe v policiji. "Sem samo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, kaj se dogaja naprej, ne vem in ne morem vedeti, nisem pristojen za kaj takega," je dejal. Tudi na vprašanje, ali je kdo želel vplivati na zaposlovanje ali odpuščanja v NPU-ju, je odgovoril nikalno.

Ob tem je opozoril, da je NPU del policije in ni tako samostojen in neodvisen, kot ljudje mislijo. "Recimo direktor NPU-ja ne more samostojno nabaviti papirnatih robčkov za sodelavce, ker mu mora to najprej odobriti direktor uprave kriminalistične policije," je ponazoril in dodal, da to velja tudi za kadrovske odločitve. Hkrati pa je poudaril, da vsi na NPU-ju izpolnjujejo zakonske pogoje za zasedbo delovnih mest ter delajo strokovno, zakonito in pošteno.

Na vprašanje, kakšen je bil odnos Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar do njega in NPU-ja, je odgovoril, da "nekega posebnega odnosa ni bilo". Ni pa si bil povsem na jasnem glede odnosa Lindava do NPU-ja, saj je imel Muženič včasih občutek, da ga podpira, drugič pa da ga želi ukiniti. Predsednika preiskovalne komisije je tudi zanimalo, ali je Tatjana Bobnar izpolnila pričakovanja o večji avtonomiji NPU-ja. Muženič je pojasnil, da so tudi sami pripravili predlog zakonskih sprememb, ki bi uradu zagotavljale malce večjo samostojnost, a se zadeva "ni premaknila z mrtve točke". Po odprtem delu zaslišanja so sejo preiskovalne komisije za javnost zaprli.

Soočenja zaslišanih ni bilo

Preiskovalna komisija DZ-ja je nameravala Kadivnika in Muženiča soočiti glede očitkov o domnevnem vplivanju premierja Roberta Goloba na datum aretacije domnevnih ruskih vohunov, kar so s sklepom predlagali tudi člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

Vendar je Rezar soočenje odpovedal zaradi manka prepisa magnetograma z zaslišanj na komisiji DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). "Oni so nas namreč pozvali, da ju soočimo, niso pa podali ustreznega gradiva, ki bi soočenje utemeljevalo," je pojasnil.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja: Lamut ni presegel pooblastil

Preiskovalna komisija se je sicer zadnje mesece vrtela predvsem okoli zaslišanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava ter upravičenosti vpogleda direktorja Sove Kadivnika v omenjeni pričanji. Sedanji predsednik preiskovalne komisije Rezar je tako zakonodajnopravno službo DZ-ja zaprosil za pravno mnenje o pravni podlagi za vpogled in o morebitni prekoračitvi pooblastil njegovega predhodnika Mihe Lamuta.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja v mnenju ugotavlja, da Lamut ni presegel pooblastil. Ozadje vpogleda je sicer zanimalo tudi NSi, v katerem so ob tem želeli tudi odgovor na vprašanje, ali je direktor Sove Kadivnik z vpogledom v zapisnik pričanj Bobnar in Lindava postal okužen oz. neprimeren za pričo.