Uredba o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, ki je bila po sprejemu na vladi v petek objavljena v uradnem listu, veljati pa bo začela 6. aprila, vrednost nadomestila določa 200.000,00 evra na en megavat (MW) inštalirane moči. Pogoj bo pravnomočno gradbeno dovoljenje za proizvodno napravo in dokazilo o priključitvi te naprave na elektroenergetsko omrežje.

Če bo naprava sestavljena iz več vetrnic, ki bodo stale na območjih več občin, bodo te do nadomestila upravičene v sorazmerju z inštalirano močjo vetrnic na območju posamezne občine. "Namen je ljudem pomagati oz. izboljšali življenje v tistem prostoru. Upamo, da se bo s tem pristopom povečala tudi sprejemljivost novih tehnologij v prostoru in razumevanje njihove uporabne vrednosti," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Potrebe po energiji se večajo, Slovenija pa se bo odpovedala premogovniku in Tešu. S tem mora nadomestiti tretjino električne energije, hkrati se je Evropi zavezala, da poveča rabo obnovljivih virov energije. Med njimi je tudi veter. Prebivalci območij, kjer načrtujejo vetrnice, pa tak poseg zavračajo. Vlada je poskušala občine spodbuditi k postavitvi vetrnic.

Z nedavno sprejeto uredbo občinam ponuja nadomestilo 200 tisoč evrov za en megavat inštalirane moči proizvodne naprave. Na Ojstrici trajajo postopki za tri vetrne elektrarne najdlje. Kot je povedal župan Dravograda Anton Preksavec, bodo kljub državnim spodbudam vztrajali pri zaščiti vodnih virov.

Na Krasu se sprašujejo, v kakšnem okolju si želijo živeti

Kot je za Radio Slovenija poročala Vesna Potočar Godnič, je na območju občine Divača načrtovanih več kot 40 vetrnih elektrarn. V pripravi je tudi državni prostorski načrt Dolenja vas, kjer naj bi ob že obstoječi vetrnici nastalo vetrno polje 11 vetrnic s po šestimi megavati moči. Vetrni polji sta v načrtu tudi na Zajčici, kjer naj bi stalo devet vetrnic, in v Senožeških brdih, kjer naj bi bilo 14 vetrnic s po osmimi megavati moči. Divača, če bi privolila v ponudbo države, bi dobila več deset milijonov evrov nadomestila.

"To je veliko denarja za našo občino. Ampak to uredbo lahko naslednja vlada prekliče. Po drugi strani je treba razmisliti o okolju in se vprašati, v kakšnem okolju želimo živeti. Naša občina je že pred leti sprejela sklep, da ne želi vetrnih elektrarn, in mislim, da tudi teh 200 tisoč evrov stališča naše občine ne bo spremenilo," pravi županja Alenka Štrucl Dovgan.

Diego Loredan iz civilne iniciative za zaščito Senožeških brd pravi, da ta uredba ne rešuje ničesar, členi so preveč ohlapno napisani.

"Je samo bombonček za občine, za to, da jih ne prisilijo, so zdaj spisali to uredbo, da bi se občine odločile, da na svojem območju postavijo vetrne elektrarne. Mislim, da je to zelo podlo od ministrstva ali pa vlade. Dejansko je to eno skrpucalo od uredbe, sestavljeno iz osmih členov in napisano, kot da bi jo spisali zadnjih pet minut."

Loredan je v imenu civilne iniciative poudaril še, da če se že morajo odločiti za obnovljive vire energije, naj bo taka, ki ne bo škodila človeku in naravi. Zato podpirajo sončno energijo, postavitev sončnih elektrarn je namreč najmanj invaziven poseg v naravo. Tudi divaška občina je naklonjena postavitvi sončnih elektrarn:

"Mi smo se trenutno odločili za sončno elektrarno na degradiranem območju, v opuščenem kamnolomu Laže. Še ena sončna elektrarna bo v Divači, tudi na degradiranem območju. Mislim, da so to vsa območja, ki so v naši občini dopustna, kamor se sončne elektrarne lahko postavijo."

V Sežani menijo, da je uredba prešibek pravni akt, da bi mu lahko zaupali, saj ga lahko naslednja vlada takoj spremeni. Na območju občine je predvideno polje 14 vetrnic. Vlada je sklep za pripravo državnega prostorskega načrta za vetrno polje Griže–Veliko Polje sprejela lani. Več kot tri četrtine prebivalcev tamkajšnje krajevne skupnosti Vrabče, ki je najbližje predvidenemu vetrnemu polju, vetrnicam nasprotuje.

Podobno kot Kraševci menijo tudi Pohorci

Vetrne elektrarne, ki jih na območju Treh kraljev, Areha in Rogle načrtuje podjetje Energija na veter, sicer ne bi stale na območju občine Zreče, a tam njihovi postavitvi kljub temu nasprotujejo. Vplivale bi namreč na turizem na Rogli in bližnje prebivalce. Kot je pojasnil župan občine Zreče Boris Podvršnik, vladne uredbe sicer še niso podrobno preučili, je za Radio Slovenija poročala Lidija Cokan.

"Je pa zagotovo po mojem mnenju nespremenjeno stališče ljudi na Pohorju, krajevnih skupnosti, kmetov, pa tudi turizma, da ne glede na to si v neposredni bližini kmetij in turističnih objektov ne želimo tako velikih objektov, ki imajo zelo velike posledice."

O tem, kaj bi na mnenje ljudi vplivalo ugodneje kot denarne spodbude, Podvršnik pravi, da "bi bilo gotovo treba v zakonodajo vgraditi zadostne odmike od naseljenih in turističnih mest, podobno kot je to v Avstriji, glede na velikost, ali je to en kilometer, dva kilometra ali več".

Da denarno nadomestilo za občine ni prava pot, je prepričan tudi predsednik slovenjebistriške krajevne skupnosti Tinje Maksimilijan Tramšek.

"Mislim, da ljudje, ki imajo zdrav razum, v to ne bodo privolili, se pa strinjam, da bi morali strateško animirati občine. Predvsem v smislu, da bi vetrnice umeščali na degradirana območja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj, ne pa v varstvena območja, ki imajo za okolje velik pomen."

Poleg enkratnega nadomestila ob postavitvi vetrnic bodo občine lahko deležne tudi nadomestila za čas obratovanja teh naprav. Podlaga za to je uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki je bila sprejeta leta 2022, po njej pa mora proizvajalec električne energije iz vetrne elektrarne občini, v kateri je proizvodna naprava, plačevati letno nadomestilo v vrednosti treh odstotkov prihodka od prodaje elektrike iz vetrne energije.