Za predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 26. Ta daje podlagi za razdelitev prenosnih računalnikov, katerih nakup je bil povod za vložitev interpelacije zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.

V lani sprejeti noveli so na ministrstvu za digitalno preobrazbo predvideli nov ukrep za spodbujanje digitalne vključenosti za osebe, ki si same ne morejo oz. si zelo težko privoščijo nakup računalniške opreme – mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.

Za izposojo računalniške opreme je bil vzpostavljen računalniški sklad, nad katerim bdi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Na podlagi prvotne novele je bilo upravičencev do računalniške opreme v računalniškem skladu približno 500.000.

Tokrat obravnavano novelo zakona so na ministrstvu pripravili, ker se zavedajo, da bi preveč hkrati oddanih vlog lahko ohromilo delovanje javnega štipendijskega sklada, je na seji pojasnila Stojmenova Duh.

Kdo lahko pride do prenosnika

Predlog novele tako kot upravičence določa vse, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bo še kaj opreme ostalo, se bo lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred.

Ta novela bo po prepričanju ministrice omogočila hitrejšo razdelitev razpoložljivih računalnikov, s tem pa neposredno zmanjševanje digitalnega razkoraka v Sloveniji. "Dejstvo je, da lahko digitalna preobrazba izboljša kakovost življenja, vendar pa to velja le za tiste, ki so je tudi deležni," je poudarila.

Novelo zakona so na glasovanju podprle koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Nasprotovali pa so ji v SDS-u in NSi-ju.

V SDS-u so zaradi nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ki ga je ministrstvo za digitalno preobrazbo izvedlo lani, januarja vložili interpelacijo zoper ministrico Stojmenovo Duh. Med drugim ji očitajo sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela in sum oškodovanja davkoplačevalcev.

Poslanska razprava

Sorodna novica Katarina Bergant nova generalna državna tožilka

Kot je dejal poslanec SDS-a Andrej Kosi, bi lahko pri tem nakupu šlo za koruptivno dejanje, saj je povprečna cena računalnika iz domnevno spornega nakupa približno 500 evrov, medtem ko so nekateri mediji poročali, da tak računalnik v določenih trgovinah stane okoli 350 oziroma 400 evrov. Opozoril je tudi na to, da so bili računalniki kupljeni brez operacijskega sistema in so kot taki neuporabni.

"Obravnavani predlog novele zakona ni namenjen temu, kar vi govorite, da se bo pospešil razvoj digitalizacije v Sloveniji, ampak da rešujete lastno napako, ki ste jo naredili, torej nakup računalnikov za 6,5 milijona evrov," je dejal Kosi. Ravno zaradi tega zakona ne bodo podprli.

V SDS-u so obenem vložili dopolnilo, po katerem bi morala vlada predpis, s katerim se urejata upravljanje mehanizma za izposojo računalnikov in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, sprejeti v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Predlagana novela predvideva šestmesečno obdobje. S tem želijo še dodatno pospešiti razdelitev računalnikov, je pojasnil Kosi.

Jožef Horvat iz NSi-ja, kjer prav tako ne podpirajo predlagane novele, je ob tem spomnil na opozorila šol, da potrebujejo tudi drugo računalniško opremo, ne samo računalnikov, a jih glede te ni nihče nič vprašal.

Stojmenova Duh je spet zavrnila očitke, da je šlo pri nakupu za negospodarno dejanje, in spomnila, da zadevo preiskujejo pristojni organi, ki za zdaj še niso odkrili nepravilnosti. Kritična je bila tudi do očitkov, da bi se dalo nabavljene računalnike dobiti po nižji ceni.
"Opozorila bi vas, da so se pojavili neki posnetki zaslona, kjer so računalniki znamke HP in Lenovo v vrednosti med 345 in 399 evri. Nikjer ni informacij o tem, kdaj je nastal ta posnetek, kje je vir informacij, nikjer ni ocene primerljivosti teh računalnikov, ali so to dejansko enaki računalniki," je pojasnila.

Ministrici se obenem zdi absurdno, da se mora ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, zagovarjati zaradi nakupa računalnikov. "Nismo nabavili traktorjev, nismo nabavili mask. Nabavili smo nekaj, kar je v naši pristojnosti, in imeli smo zakonsko obveznost, izpolnili smo časovnice," je dejala.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je SDS-u očitala dvojna merila in spomnila na sporne nakupe respiratorjev in mask v času prejšnje vlade.

Posvetovalnega referenduma o energetskem zakonu ne bo

DZ ni podprl predloga poslanske skupine NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novega energetskega zakona. Zanj je glasovalo 27 poslancev, 48 jih je bilo proti. Zakonodajni postopek se bo tako nadaljeval, koalicija pa obljublja popravke, tudi črtanje prepovedi vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah.

Po predlogu NSi-ja bi volivce vprašali, ali so za to, da DZ sprejme predlog energetskega zakona, "ki v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa se takšno ogrevanje poskuša čim bolj omejiti".

Za NSi je sporno določilo osnovnega vladnega predloga, po katerem v strnjenih naseljih – ta bi določila občine na podlagi metodologije, ki bi jo na temelju niza zakonskih meril predpisalo pristojno ministrstvo – ne bi bila dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v eno- in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. juliju 2024, razen če ne bi šlo za primarni vir ogrevanja.

Sporna se jim zdijo tudi določila, po katerih bi se omejilo podeljevanje novih koncesij za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim ter podaljševanje obstoječih koncesij in obenem prepovedalo vgradnjo plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih poslovno-stanovanjskih stavb.

Poslanska razprava

V razpravi, v kateri so prevladovali opozicijski poslanci, je bilo iz vrst NSi-ja in SDS-a slišati argumente o zgrešenosti in neživljenjskosti vladnih načrtov na področju energetske politike in zelenega prehoda. Slišati je bilo pozive k pravičnejšemu prehodu na ravni Slovenije in celotnega EU-ja, saj da je trenutni uničevalen in predstavlja breme za gospodinjstva in gospodarstvo.

V prepovedih in omejitvah ogrevanja na lesno biomaso in plin vidijo napad na svobodo odločanja ljudi glede najprimernejšega in cenovno dostopnega načina ogrevanja ter tudi na slovensko tradicijo. Namesto prepovedi se zavzemajo za večje spodbude za zamenjavo starih naprav z novimi in tudi za boljši nadzor čezmernega onesnaževanja zraka iz individualnih kurišč ter obenem za spodbujanje uporabe alternativnih plinov v obstoječem plinskem distribucijskem omrežju.

Da imajo prav, po njihovem prepričanju dokazuje tudi to, da je koalicija naredila korak nazaj in napovedala popravke zakonskega predloga, ki pa jim zaradi izkušenj z izpolnjevanjem vladnih in koalicijskih obljub ne verjamejo.

V vladnih predlogih v opozicijskih vrstah vidijo tudi znake tega, da zasebni interesi nekaterih vidnih vladnih predstavnikov narekujejo prihodnjo energetsko politiko Slovenije in spodbujajo sončno energijo s toplotnimi črpalkami, ki zahteva milijardne naložbe v elektroenergetsko omrežje, medtem ko preostale vire potiska v ozadje ali celo prepoveduje.

Sorodna novica Referendum o energetskem zakonu "zaradi političnih nagibov, in ne zaradi same vsebine"?

Predstavniki vlade in koalicijski poslanci so medtem argumente NSi-ja označevali za manipulacije in celo laži, kampanjo pa za spretno, a pritlehno strašenje ljudi, da jim bo država vzela možnost ogrevanja na plin in drva. Poudarjali so, da gre le za zahteve za novogradnje, ki morajo že po obstoječi zakonodaji izpolnjevati zelo stroge zahteve in biti skoraj nizkoogljične, pri lesni biomasi pa bi prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso veljala v strnjenih naseljih, kjer so pozimi velike težave z onesnaženostjo zraka kot zdravstvenim tveganjem.

Kampanjo NSi-ja vidijo predvsem kot nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament, saj so v poslanski skupini predlog za referendum vložili, potem ko je premier Robert Golob napovedal umik določil glede lesne biomase. Pri tem so opozorili, da je to predvsem zato, da ne bi ogrozili številnih koristnih rešitev v zakonskem predlogu na področju zelenega prehoda, subvencij za podjetja in prebivalstvo, prestrukturiranja premogovnih regij in krepitve energetske neodvisnosti ter odpornosti na morebitne nove šoke v prihodnosti.

V koaliciji so tako opozorili, da je NSi dejansko za več kot dva meseca zablokiral zakonodajni postopek za zakonski predlog, v katerem bodo, kot obljubljajo, sprejeti popravki zakona. Po današnji rdeči luči predlogu za posvetovalni referendum, ki sledi negativnemu mnenju matičnega odbora, bo namreč lahko DZ končal prvo obravnavo zakonskega predloga in nato v drugi obravnavi na odboru ter po potrebi še na plenarni seji sprejel ustrezna dopolnila.

Digitalizacija postopka pri oddaji podpore zahtevi za referendum

DZ je s 55 glasovi za in 17 proti sprejel novelo zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki jo je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Terezo Novak iz Svobode. Novela v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma določa digitalizirani postopek.

Po določbah novele bo volivec podporo podpisal pred upravnim organom, zabeležena pa bo v elektronski obliki. Za tiste, ki podpore ne bodo mogli oddati v elektronski obliki, bo še vedno ohranjena možnost za oddajo prek fizičnega obrazca.

Postopek na upravni enoti bo enak kot pri izdaji osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj in nekaterih drugih dokumentov. Tudi varnostni protokoli bodo enaki kot pri izdaji omenjenih osebnih listin. Sistem je po zagotovilu predlagateljev popolnoma varen, saj izbrisi oddaje podpore ne bodo mogoči.

Novela hkrati usklajuje zakon s spremembo ustave iz leta 2013 in uresničuje ustavno odločbo iz leta 2018 glede zagotovitve ustreznega sodnega varstva.

Vlada je predlog novele podprla med drugim zato, ker je za uskladitev zakona o referendumu in o ljudski iniciativi s spremembo ustave iz leta 2013 rok potekel že skoraj pred desetimi leti. Leta 2019 pa je potekel rok za uresničitev ustavne odločbe glede zagotovitve ustreznega sodnega varstva iz leta 2018.

V SDS-u so bili danes dopoldne pri obravnavi predloga kritični do njega. Z dopolnilom so se zavzeli za to, da bi ohranili fizične obrazce, ki jih volivci podpišejo pred uradno osebo. V vsak elektronski sistem je namreč mogoče vdreti, so posvarili. Ob tem so predlagali, da uradna oseba lastnoročno podpisani in potrjeni obrazec vrne volivcu. Vendar pa DZ ni sprejel tega dopolnila.

Za sprejetje novele je bila potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.

Sprejeta podlaga za odstranitev nezakonitih vsebin spletnih ponudnikov

DZ je sprejel zakon o izvajanju uredbe EU-ja o enotnem trgu digitalnih storitev, ki v slovenski pravni red prenaša evropski akt o digitalnih storitvah. Zakon bo po besedah ministrice Emilije Stojmenove Duh omogočil, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine.

Akt določa "pravila igre" za ponudnike posredniških storitev, družbena omrežja, spletne tržnice in platforme za izmenjavo vsebin, pri čemer je ministrica kot konkretne naslovnike akta navedla Facebook, X, Instagram, Tiktok in spletne tržnice, kot sta Amazon in Bolha.

Zakon bo po njenih besedah omogočil, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine, saj določa sodno pristojnost za odstranjevanje nezakonitih vsebin s spleta.

Ne veljajo pa določbe tega akta za spletne medije. Te vsebine bo po pojasnilih ministrice še naprej urejal zakon o medijih.

Zakon med drugim določa, da je pristojen organ za izvajanje akta o digitalnih storitvah agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Ta bo koordinirala digitalne storitve in bo med drugim nadzirala spoštovanje izvajanja akta pri ponudnikih. Zakon predvideva tudi uvedbo statusa zaupanja vrednih prijaviteljev, ki bodo opozarjali na nezakonite prakse na spletu.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo z zakonom zasleduje poglavitni cilj akta, in sicer ustvarjanje varnejšega digitalnega prostora, v katerem bodo zaščitene temeljne pravice vseh uporabnikov digitalnih storitev, je v drugi obravnavi predstavila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.