Mesec dni pozneje je skrušeni Andres objavil poklon sedmim prostovoljcem WCK-ja, ki so jih v sistematičnem napadu ubile izraelske sile, človekoljubne organizacije pa so se druga za drugo začele umikati iz kaotične Gaze, kjer osnovna načela oboroženih konfliktov po mednarodnem pravu, kot je nenapadanje humanitarnih delavcev, bolnišnic in šol, ne veljajo več.

"Sedmerica, ubita na misiji World Central Kitchen v Gazi, je bila najboljše, kar premore človeštvo. To niso ljudje brez obraza ali imena. To niso generični humanitarni delavci ali kolateralna škoda v vojni," je zapisal Andres. "To so angeli, s katerimi sem služil z ramo ob rami v Ukrajini, Gazi, Turčiji, Maroku, na Bahamih, v Indoneziji."

54-letni kuharski mojster je WCK ustanovil z ženo Patricio po uničujočem potresu na Haitiju leta 2010, v katerem je umrlo več kot 300.000 ljudi, več 100.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Kot piše Tasting Table, Andres tam ni samo na lastne oči videl, kaj naredi prehrana za zdravje ljudi v krizi, ampak tudi to, kako blagodejen učinek ima hrana za dušo in moralo ljudi.

Naučil se je kuhati črni fižol na lokalni, haitijski način, da bi tako ljudem, ki so ostali brez vsega, ponudil priljubljeno domačo jed.

Sorodna novica Recepte za boršč zamenjali recepti za molotovke

Ob tem pa je opazil, da "nimamo organizacij, ki bi jih vodili kuharji na tak način, kot imamo organizacije za obnove pod vodstvom arhitektov ali zdravstvene organizacije pod vodstvom zdravnikov." Svoje razmišljanje je delil za revijo Smithsonian.

Še isto leto je v Asturiji rojeni kuharski mojster s 50.000 dolarjev vredno nagrado, ki jo je prejel od fundacije Vicek za svoj doprinos v ZDA kot priseljenec, ustanovil World Central Kitchen.

V naslednjih 14 letih je kuhinje WCK-ja postavljal na nekaterih največjih kriznih žariščih, se povezoval z lokalnimi kuharji, s katerimi je kuhal in razdeljeval tople obroke med pomoči potrebnimi ter nahranil na milijone ljudi na območjih, ki so jih prizadele bodisi naravne katastrofe, kot so potresi, orkani, poplave in izbruhi ognjenikov, bodisi vojne.

Ko je Houston v ZDA leta 2017 prizadel orkan Harvey, so bili prostovoljci WCK-ja skupaj z ameriškim Rdeči križem tam med prvimi – to je bila tudi prva akcija WCK-ja v ZDA. Ko je naslednji mesec orkan Maria razdejal Portoriko, so vajo ponovili.

"Hrana je ključna za življenje prav vsak dan po vsem svetu in v krizi je še toliko pomembnejša. Ne le da je skrbno in sveže pripravljen obrok ena stvar manj, za katero je treba nekomu, ki je sredi katastrofe, skrbeti, ampak je opomnik, da niste sami," piše na spletni strani organizacije.

Od začetka delovanja so v sklopu projekta WCK skupno razdelili kar 350 milijonov obrokov, navajajo na svoji strani.

Za svoje delo je Andres prejel vrsto humanitarnih nagrad, vključno z državnim odličjem za človekoljubno delo, ki mu ga je leta 2015 podelil takratni predsednik ZDA Barack Obama, uvrstitvijo na seznam stotih najvplivnejših ljudi revije Time leta 2018, nagrado za človekoljuba leta 2018 fundacije Jamesa Bearda in nominacijo za Nobelovo nagrado za mir leta 2019.

WCK se večinoma financira s prispevki in subvencijami. Andres kot zvezdniški kuhar z imperijem več kot 30 restavracij po ZDA in dobrimi (na)vezami nima pretiranih težav s pridobivanjem sredstev.

Tako mu je na primer leta 2021 ustanovitelj Amazona Jeff Bezos nakazal sto milijonov dolarjev, leta 2022 pa je WCK prijavil za več kot 500 milijonov dolarjev v prispevkih in štipendijah.

WCK poleg kuhanja in razdeljevanja obrokov na kritičnih območjih tudi gradi celotne prehranske sisteme, usposablja kuharje in podpira lokalne kmete. Aktivni so na ameriško-mehiški meji, kjer z obroki oskrbujejo begunce, medtem ko so med pandemijo covida-19 kuhali za zdravstvene delavce.

Dominikanska republika, Nikaragva, Zambija, Peru, Kuba, Uganda, Kambodža, Mozambik, Gvatemala, Kolumbija, Venezuela, Tijuana – praktično ni države ali razmer, ki bi bile za WCK prenevarne, da ne bi hoteli pomagati.

Po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022 so prostovoljci WCK-ja razdelili na milijone obrokov beguncem, začenši na poljski meji. Obroke je pripravljal Andres sam, skupaj s kuharji iz sosednjih držav, vključno z Romunijo, Madžarsko in Moldavijo.

Z izgubami so se spopadali že tam. Junija lani je bil v ruskem raketnem napadu na Harkov ubit eden od WCK-jevih lokalnih prostovoljcev, še dva lokalna kuharja prostovoljca sta bila ubita v napadih na Harkov julija 2022, so sporočili takrat.

Letos je WCK svoje mobilne kuhinje med drugim postavil v Čilu, potem ko so ga februarja prizadeli gozdni požari, in januarja na Japonskem, potem ko je bilo v potresu na zahodu države ubitih več kot 160 ljudi.

WCK kot eden glavnih nevladnih dostavljavcev pomoči v Gazo

Preden je WCK marca postavil svoji bazi v Rafi na jugu Gaze in v osrednjem mestu Deir al-Balah, je že vse od začetka spopadov oktobra lani sodeloval z lokalnimi kuharji za dostavo obrokov v Rafo, kamor se je zateklo približno 1,5 milijona razseljenih Palestincev.

Ekipa se je odzvala tudi na vse večjo krizo na izraelsko-libanonski meji, pa tudi v Izraelu.

Do 1. aprila so po lastnih navedbah v Gazo iz 68 "skupnostnih kuhinj" dostavili 42 milijonov obrokov in so bili eni glavnih dostavljavcev hrane v oblegano enklavo, tudi s pomočjo jordanskih zračnih sil, ki so jim pomagale dostavljati zračne pošiljke na območjih, kamor s tovornjaki niso mogli, je poročal NBC.

Po navedbah izraelskih oblasti je WCK zaslužen za več kot 60 odstotkov nevladne pomoči, ki prihaja v Gazo.

Na začetku marca je WCK priskrbel 200 ton riža, moke in drugih živil španski neprofitni organizaciji Open Arms, katere ladja je sredi marca – ob dogovoru z Izraelom - prvič preizkusila pomorsko pot dostave pomoči s Cipra v Gazo.

To je bil edini pomorski humanitarni koridor, ekipi WCK in Open Arms pa sta morali za to zgraditi pomol za pristajanje, saj Gaza nima pristanišča. Vse to pa je bilo mogoče ob zeleni luči izraelske vojske, je poročal New York Times.

Ciprski predsednik Nikos Hristodulides, čigar država je bila za ta koridor zaslužna, je WCK označil za "ključnega partnerja" v tej operaciji, in poudaril, da je nujno treba okrepiti prizadevanja za dostavo več pomoči v oblegano palestinsko enklavo.

Druga ladja Open Arms, tokrat s skoraj podvojenim tovorom skoraj 400 ton hrane, ki jih je prav tako priskrbel WCK, je Gazo dosegla na začetku meseca.

A raztovoriti jim je uspelo le 90 ton pomoči, preden je izraelska vojska napadla konvoj treh jasno označenih vozil z delavci WCK-ja in jih pri tem ubila sedem – Avstralko Lalzawmi Frankcom (43), Palestinca Saifeddina Issama Ayada Abutaho (25), Poljaka Damiana Sobola (35), Jacoba Flickingerja (33) z ameriškim in kanadskim državljanstvom ter Britance Johna Chapmana (57), Jamesa Hendersona (33) in Jamesa Kirbyja (47).

Zadnji trije so bili kot nekdanji vojaki pripadniki varnostne službe WCK-ja. Vsi so nosili neprebojne jopiče z logotipom World Central Kitchen.

Netanjahu: "To se v vojni dogaja"

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dogodek označil za tragičen incident in nenameren napad. "Žal se je v zadnjih 24 urah zgodil tragičen primer, ko so naše sile nenamerno zadele nedolžne ljudi v Gazi. To se v vojni dogaja /…/ Bomo pa storili vse, da se to ne ponovi."

Izraelska vojska (IDF) je zatrdila, da bo dogodek preiskala, in ob tem poudarila, da je delo WCK-ja ključnega pomena, saj da je "v prvih bojnih linijah človečnosti".

Kot je takrat še izpostavil tiskovni predstavnik IDF-a, kontraadmiral Daniel Hagari, je IDF "tesno sodeloval z WCK-jem, da bi mu pomagal izpolnjevati njihovo plemenito misijo dostavljati hrano in humanitarno pomoč v Gazo".

Čez tri dni je izraelska vojska predstavila izsledke svoje interne preiskave in sporočila, da je delavce WCK-ja napadla, ker je enega od njih zamenjala za pripadnika Hamasa oz. njegovo torbo za puško. Dva častnika so zato odpustili.

Kot je ob tem pojasnil Joav Har Even, upokojeni izraelski general, ki je vodil preiskavo incidenta, so bili trije zračni napadi v nasprotju s standardnimi operativnimi postopki vojske.

Poudaril je, da je napadu botrovala slaba komunikacija med vojaki, saj je WCK pred tem posredoval vse potrebne informacije glede konvoja. Dodal je, da so bila napadena vozila označena z velikimi logotipi WCK, ki pa jih kamere na letalnikih v temi niso opazile.

Cilj pregnati humanitarne organizacije iz Gaze?

Nekateri menijo, da je bil napad načrten, njegov cilj pa odgnati humanitarne organizacije iz Gaze.

Če je to res, je vsekakor delovalo – le tri dni po napadu sta tako Open Arms kot WCK ustavila svoje delovanje v Gazi, ladja z okoli 220 tonami pomoči pa se je vrnila na Ciper. Ob tem so pri organizaciji Open Arms napad obsodili kot "nepojmljivo dejanje nasilja" in zahtevali "odgovore in odgovornost".

Jose Andres je bil skrajno kritičen do Izraela, napad pa je označil za "sistematičen, od vozila do vozila". Kot je dejal za Reuters, je WCK z izraelsko vojsko komuniciral in vojska je do najmanjše podrobnosti poznala gibanje humanitarnih delavcev.

Andresove obtožbe so bile toliko bolj povedne glede na to, da je bil kuharski zvezdnik neposredno po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra izrazito kritičen do španske ministrice za socialne pravice Ione Belarre, ki je Izrael obtožila vojnih zločinov in genocida v Gazi.

"Kot ministrica morate najprej priznati, da je napad Hamasa na Izrael teroristično dejanje in da Izrael brani svoje državljane – šele nato ga lahko pozovete k obvladovanju in spoštovanju življenj civilistov v Gazi," je zapisal takrat na omrežju X.

Skratka, Andresovo stališče je bilo, da ima Izrael pravico do samoobrambe. Stališče, ki ga je z Andresom po napadih delil velik del javnosti, a tudi stališče, ki je postajalo vse manj trdno s kopičenjem civilnih žrtev v Gazi. In poboj tujih humanitarnih delavcev je bil za mnoge svetovne vlade (in Andresa) kaplja čez rob.

Tudi zato, kot piše Guardian, ker je WCK svoje operacije v Gazi natančno in predhodno uskladil z Izraelom. Zato so bili prepričani, da njihovo delovanje ni ogroženo.

"Izraelska vlada mora opustiti to vsesplošno pobijanje. Prenehati mora omejevati humanitarno pomoč, prenehati pobijati civiliste in humanitarne delavce ter prenehati zlorabljati hrano kot orožje. Mir se začne z našo človečnostjo. In začeti se mora zdaj," je zapisal Andres. "V tej vojni ne morete zmagati z izstradanjem celotnega prebivalstva.”