Kot je na novinarski konferenci dejal državni sekretar Klemen Ploštajner, pristojen za javno stanovanjsko politiko na ministrstvu za solidarno prihodnost, je bil z uspešno izpeljanim natečajem za nadomestno gradnjo storjen "pomemben korak pri zagotavljanju varnih domov po lanskih katastrofalnih poplavah za tiste, ki so izgubili hiše in ki so jim s tem omogočili, da si izberejo nov dom, ki bo sodoben, finančno dostopen in kakovostno načrtovan".

Poudaril je, da cilj nadomestitvenih gradenj ni samo, da v poplavah prizadetim ljudem zagotovijo streho nad glavo, ampak predvsem to, da zagotovijo tako kakovostno bivanje kot varnost novih lokacij, na katerih bodo objekti postavljeni, ter tudi to, da se bodo kakovostno umeščali v prostor ter zagotovili trajnostni razvoj prostora.

"Arhitekti in arhitektke, ki so se s svojimi rešitvami prijavili na natečaj, so imeli precej zahtevno delo – zasnovati so morali tip hiš za neznane prihodnje stanovalce na bolj ali manj neznani lokaciji. Hiše so moral morale biti ob tem ravno prav velike, prilagojene sodobnim načinom bivanja, omogočati pa so morale tudi dobro umeščenost v prostor ter biti dostopne širokemu krogu ljudi," je pojasnil Polštajner.

Upravičenci bodo lahko izbirali med 12 različnimi rešitvami

Na natečaj, ki ga je ministrstvo izpeljalo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), je prispelo 21 elaboratov različnih avtorskih skupin, ki so pripravile 58 predlogov za različne sklope nalog – prostostoječe stavbe, dvojčke in stavbe v nizu oz. vrstne hiše. Strokovna komisija je nato izbrala 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj. Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh ZAPS-a, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

Sorodna novica Za lastnike uničenih hiš na izbiro 12 rešitev nadomestitvenih gradenj

"Pred sabo imamo odgovor stroke na vprašanje, kakšna naj bo individualna gradnja v slovenskem prostoru prihodnosti. Ta je vsekakor drugačna, kot so bile hiše, ki smo jih gradili v preteklosti. Danes moramo ob umeščanju in gradnji objektov odgovarjati na povsem nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti, in to z umeščanjem v okolje, ki je nestabilno in po zadnji naravni ujmi ponekod močno prizadeto. Razmere so se spremenile in prihodnost je vse manj predvidljiva, zato potrebujemo nove vzorce racionalne, prilagodljive in trajnostne gradnje," je na novinarski konferenci poudaril predsednik ZAPS-a Jernej Prijon.

Prepričan je, da je bila odločitev za natečaj strokovna in pravilna, o tem, katere rešitve so najboljše, pa bodo na koncu odločali uporabniki. "Končna odločitev, katere rešitve so boljše ali slabše, mogoče tudi tiste, ki niso bile med izbranimi, bo dala prihodnost oz. trg," je dejal. Dodal je, da rešitve, če se bodo izkazale za kakovostne in zanimive za naročnike, ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestnih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak bodo lahko uporabljene tudi drugje.

Upravičenci se bodo lahko odločili za zidano ali montažno gradnjo

Natečajna komisija je pri izbiri ponujenih možnosti sledila celovitosti rešitev, njihovi funkcionalnosti, racionalnosti, gospodarnosti ter trajnosti. Posebna pozornost je bila namenjena izvedbenemu vidiku. "Vse izbrane zasnove ponujajo možnost izvedbe tako v konvencionalni klasični izvedbi, torej zidani gradnji, kot v različnih oblikah montažne gradnje, kar pomeni, da bomo na ta način ponudili možnost čim širšemu krogu izvajalcev, da bodo lahko pristopili k izvajanju in s tem tudi pospešili gradnjo," je pojasnil podpredsednik natečajne komisije Gašper Skalar.

Drugi zelo pomemben vidik, na katerega je bila osredotočena komisija, je bila prilagodljivost objektov. "Eno je seveda prilagodljivost hiš razvojnemu ciklu družine. Družine se spreminjajo, rastejo, zmanjšajo in hiše je treba temu prilagajati – ne smejo biti prevelike in ne premajhne, ob tem pa morajo ponujati, da se lahko z enostavnimi prilagoditvami dodajo sobe, prilagodijo tlorisi in podobno," je naštel Skalar.

Ob tem bodo vse ponujene rešitve omogočale gradnjo z uporabo različnih materialov. "Tako se omogoča izvedba v cenejši različici in pa tudi nekoliko dražji izvedbi, denimo s kontaktno fasado ali pa z leseno fasado," je dodal.

Nekaj različic predlaganih arhitekturnih rešitev za nadomestne gradnje si lahko ogledate v fotogaleriji.

Začetek gradnje objektov predviden v drugi polovici leta

Vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je poudaril, da so vse dejavnosti, povezane z nadomestitveno gradnjo, v prvi vrsti osredotočene na varnost ljudi in povečevanje odpornosti Slovenije proti izjemnim vremenskim pojavom v prihodnosti. Dodal je, da zato vlada pri vseh svojih dejavnostih sodeluje s stroko.

Napovedal je, da se bodo cenitve uničenih objektov, za katere je postopek končan, začele v ponedeljek. "Cenilci bodo vzpostavili stik z lastniki objektov, da se bodo dogovorili za termine in vse tisto, kar je treba storiti, da bodo cenitve potekale nemoteno," je dejal.

Vzporedno s tem po besedah Šefica potekajo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč in umeščanjem objektov v prostor. "Računamo, da bodo ti postopki končani sočasno z vsemi drugimi, zato da bomo lahko v drugi polovici leta, tako kot smo tudi napovedali, začeli gradnjo samih objektov," je napovedal.