Skupina strokovnjakov je po srečanju sveta za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je potekalo konec marca na temo problematike načrtovanja vodne in kanalizacijske infrastrukture v Sloveniji, organizirala novinarsko konferenco. Predstavili so glavne pomisleke glede povezovalnega kanala C0. Kanal naj bi povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo v Zalogu.

Izgradnja kanala C0 je del 111 milijonov evrov vrednega projekta, za katerega je Slovenija prejela evropska sredstva. Gradnja že dalj časa razburja tako del politike in okoljevarstvenike kot tamkajšnje prebivalstvo, saj poteka čez vodovarstveno območje. Kot je v uvodu povedala vodja kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak, o kanalu govorimo že zelo dolgo, a da imajo prebivalci pravico do obveščenosti o nevarnostih kanala C0. "Dolžnost strokovnjakov je, da so nepristranski," je dodala.

Strojni inženir in nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Jože Duhovnik je poudaril, da je umeščanje sistemov odpadnih voda v EU-ju urejeno z direktivami in standardi in zato ne more temeljiti na iznajdljivosti lokalnih oblasti in pravnikov. Po njegovem mnenju se pri gradnji C0 niso upoštevale ne evropske direktive ne zahtevani standardi. "Vsi znaki kažejo, da so odgovorni brezbrižno podpisovali dokumente brez pravne osnove." Po Duhovnikovem mnenju bi morala biti za C0 opravljena celostna presoja vplivov na okolje.

Že nekdanji okoljski minister Miha Jazbinšek, ki je zaradi kanala podal kazenske ovadbe, je na začetku meseca pred preiskovalno komisijo DZ-ja poudaril, da projekt ne bi smel dobiti dovoljenj za odsek med Brodom in črnuškim mostom, saj naj bi zakonodaja in podzakonski akti takšno gradnjo na tem območju prepovedovali. Povezovalni kanal namreč poteka čez največji ljubljanski vodonosnik Kleče, morebitno puščanje kanalizacije bi tako lahko ogrozilo pitno vodo za okoli 100.000 prebivalcev.

Duhovnik je na novinarski konferenci predlagal, da bi sporni del kanala odstranili, kar bi po njegovi oceni stalo okoli pet milijonov evrov. To je po njegovih besedah precej nižji strošek kot stroški, ki bi nastali ob morebitnem onesnaženju pitne vode. Po Duhovnikovem mnenju bi se lahko kanalizacija iz Medvod po Celovški cesti pripeljala do čistilne naprave Zalog, medtem ko bi se kanalizacija iz Vodic privedla do čistilne naprave Domžale.

Brvar: "Kemikalije so toksične že v nizkih koncentracijah"

Opozorilom tehnične stroke se je pridružila tudi zdravniška stroka. "Zdravniki smo razočarani, da se moramo pogovarjati o nevarnostih mešanja pitne vode z odpadnimi vodami," je na novinarski konferenci dejal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC-ju Ljubljana Miran Brvar. Preprečevanje mešanja pitne in fekalne vode je ključnega pomena za zagotavljanje javnega zdravja, je poudaril in dodal, da so odklonilno mnenje gradnji kanala C0 podali tako ministrstvo za zdravje kot NIJZ in UKC Ljubljana.

Brvar je opozoril, da ob pronicanju odpadnih voda v podzemne vode nastane onesnaženje s kemikalijami, ki so nevarne za zdravje. "Kemikalije so toksične že v nizkih koncentracijah, zato nas mejne vrednosti za posamezne kemikalije ne varujejo, saj se te lahko kopičijo in škodujejo dolgoročno. Pomembno je, kakšnim količinam smo izpostavljeni skozi življenje," je dejal Brvar. Izpostavljenost kemikalijam je najnevarnejša za nosečnice in otroke. Kemikalije, ki jih uživamo dlje časa, namreč lahko povzročijo neplodnost, motijo razvoj ploda in povečajo možnost prirojenih napak. Vplivajo lahko na razvoj možganov pri otrocih ali pa so rakotvorne in privedejo do raka mehurja, prebavil in krvi.

Brvar je ob tem spomnil na dva primera onesnaženj v vodarni Hrastje. Leta 2022 je po njegovih navedbah VOKA Snaga zaznala občutno povečanje benzotriazolov, toksične kemikalije, katere prisotnosti jim še ni uspelo odpraviti. Letos so zaznali povečane vrednosti tetrakloroetena, ki po Brvarjevih besedah povzroča tveganje za raka krvi in bezgavk, povzroča motnje živčevja in kognitivne motne pri otrocih. "To se v Ljubljani lahko zgodi," je dejal in dodal, da so morali v Hrastju zapreti pet vodnjakov. V primeru onesnaženja na vodonosniku Kleče pa bi bile posledice lahko veliko hujše. "Kleče so največja vodarna, kaj bo, če bo treba zapreti tamkajšnje vodnjake? Ti podatki bi morali strezniti odločevalce. Pitna voda ni samoumevna," je še poudaril.