Zaokrožilo je javno pismo s 14 podpisanimi vodji slovenskih založb, ki so se odzvala na rezultate štiriletnega programskega razpisa Javne agenije za knjigo Republike Slovenije (JAK) in se vmešala v javno razpravo o prihodnosti slovenskega založništva. Založniki v pobudi predlagajo, da JAK na podlagi dodeljenih interventnih sredstev za letos izda dopolnilne odločbe, v njih pa upošteva zvišanje splošnih stroškov delovanja založb v zadnjih treh letih v skladu z inflacijo in z na novo določenimi honorarji za prevode.
Založniki obenem pozivajo, da se še letos sprejme ukrepe za ureditev celovitega sofinanciranja stroškov založb, kar se z letom 2025 prenese v prakso. Hkrati predlagajo, da se skliče strateški posvet ministrstva za kulturo, JAK-a in predstavnikov založnikov, ki izdajajo knjižni program v javnem interesu. Na njem naj se oblikuje strateški načrt krepitve založniške infrastrukture, od promocije slovenskih knjig do njihove dostopnosti bralcem. Potrjen strateški načrt bi bilo treba vključiti tudi v resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031, piše v pobudi.
Javno razpravo spodbudili rezultati štiriletnega programskega razpisa
Rezultati štiriletnega razpisa 2023-2027 so pretekli teden razburili založnike, saj so bili mnogi razočarani nad prejetimi odločbami o relativnem ali pa absolutnem zmanjšanju dodeljenih sredstev in zmanjšanem številu podprtih knjig, obenem pa se v 7-dnevnem pritožbenem roku nekaj dni niso mogli pritožiti, saj so rezultate razpisa razglasili ravno med časom knjižnega sejma v Bologni.
Obsežna pobuda, ki so jo naslovili Negotova prihodnost javno sofinanciranega slovenskega knjižnega založništva, je sestavljena iz treh poglavij. V uvodnem opredeljujejo zgodovino in genezo ureditve javnega sofinanciranja izdajanja knjig v slovenščini in statusa založb, v drugem sta opisani sedanjost in hipotetična prihodnost, pobudo pa sklenejo konkretni predlogi za stabilnejšo prihodnost založništva v javnem interesu.
Od leta 2008 se založništvo sooča s stalnim upadanjem obsega dejavnosti
Leta 2003 je prvič prišlo do t. i. programskega financiranja izdajanja knjig v javnem interesu. To je okoli 20 izbranim založbam omogočilo enoletno financiranje produkcije knjig, ne pa tudi delovanja založbe. Naslednje leto se je to razširilo v triletno financiranje, pozneje, že v okviru JAK-a, pa v štiriletno. Tudi trenutno se financiranje splošnih stroškov založb pokrivajo le v manjši meri, opozarjajo založniki.
Kot so še spomnili, se je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008 slovensko knjižno založništvo soočalo s stalnim upadanjem obsega dejavnosti, tega pa so za leto ali dve ustavili nepričakovani pozitivni učinki pandemije - t. i. turistični boni za knjigo in začasni dvig letnih sredstev za slovensko knjigo pri ministrstvu za kulturo v letu 2021 v okviru proračuna JAK-a ter proračunske postavke za nakup knjižničnega gradiva. Ti učinki so v zadnjem obdobju zamrli.
Rezultati [programskega razpisa JAK], če ne pride do spremembe in se sredstva interventno ne povečajo, v naslednjih štirih letih lahko pomenijo nadaljnje upadanje panoge, morda celo zaton slovenskega nekomercialnega knjižnega založništva, ki deluje v javnem interesu
Ali gostovanje v Frankfurtu in v Bologni ne obeta boljših pogojev dela?
Obenem so opozorili na trenutne razmere, ko so si obetali boljše pogoje po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, vendar so rezultati razpisa za programsko financiranje založb v obdobju 2024–2027 prinesli drugačno sliko. V razpisu so bili povečani predpisani honorarji za prevode in reducirani subvencionirani stroški za prelom, tisk in oblikovanje knjig, kar nekaj založb pa je prejelo odločbe o relativnem ali pa absolutnem zmanjšanju dodeljenih sredstev in zmanjšanem številu podprtih knjig.
Ti rezultati, če ne pride do spremembe in se sredstva interventno ne povečajo, v naslednjih štirih letih lahko pomenijo nadaljnje upadanje panoge, morda celo zaton slovenskega nekomercialnega knjižnega založništva, ki deluje v javnem interesu, pišejo založniki in ob tem opozarjajo na negativen učinek na področju bralne pismenosti, ki nas že zdaj uvršča pod evropsko povprečje. Založniki so prepričani tudi, da se jim godi dolgoletna diskriminacija v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami, saj pri nekaterih država pokriva vse stroške plač in velik delež splošnih stroškov, so med drugim spomnili v nekaj strani dolgi pobudi.
Javna pobuda slovenskih knjižnih založnikov, ki delujejo v javnem interesu
V tej pobudi najprej opredeljujemo zgodovino in genezo ureditve javnega sofinanciranja izdajanja knjig v slovenščini in statusa založb, ki ga izvajajo, v nadaljevanju pa podamo konkretne predloge glede stabilnejše prihodnosti založništva v javnem interesu.
PRETEKLOST
Založniška dediščina
Sodobno slovensko knjižno založništvo je nastalo sredi 19. stoletja z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja v Celovcu leta 1851 in kasneje Slovenske matice v Ljubljani leta 1864. Ti založbi sta obstali vse do današnjih dni. Založbe, ki so nastale po koncu druge svetovne vojne, so v začetku devetdesetih let 20. stoletja vstopile v proces privatizacije, do danes pa sta se na področju splošnega založništva ohranili zgolj Mladinska knjiga z vključeno Cankarjevo založbo in založba Družina. Vse ostale založbe iz povojnega obdobja so bodisi izstopile iz rednega knjižnega izdajanja bodisi propadle ali pa obstajajo kot majhne založbe, ki so manj vidne v slovenskem knjižnem prostoru.
Osemdeseta in devetdeseta leta
Ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih ter tudi pozneje je na novo nastalo nekaj zasebnih založb, društev in zavodov, posvečenih izdajanju knjig v slovenščini, še posebej izdajanju knjig slovenskih avtorjev in zahtevnejših prevodov. Vendar njihovo javno financiranje, čeprav so delovali in še delujejo v javnem interesu, nikoli ni bilo celovito urejeno. Podporna sredstva so bila namenjena predvsem neposrednemu izidu knjižnega naslova, ne pa delovanju založbe nasploh. Sprva je podporo razporejala Kulturna skupnost Slovenije, kasneje pa Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Programsko financiranje in neurejeno financiranje splošnih stroškov založb
Na začetku tretjega tisočletja, natančneje leta 2003, je prvič prišlo do t. i. programskega financiranja izdajanja knjig v javnem interesu. To je približno dvajsetim izbranim založbam s primernim in potrjenim programom omogočilo enoletno financiranje predvsem produkcije knjig, ni pa v občutnejši meri pokrivalo stroškov delovanja založbe. Naslednje leto se je to razširilo v triletno financiranje (2004–2006), pozneje, že v okviru Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, pa v štiriletno financiranje, ki smo mu priča tudi danes. Tudi v aktualnem obdobju 2024–2027 se financiranje splošnih stroškov delovanja založb pokriva zgolj v manjši meri.
Posledica neurejenega financiranja splošnih stroškov založb
Neurejeno financiranje delovanja založb, ki izdajajo nekomercialni knjižni program v javnem interesu, je imelo pomembne posledice za smeri njihovega razvoja. V okviru prve smeri so nastale in obstale založbe, ki praktično nimajo redno zaposlenih ali pa je njihovo število minimalno in na ta način ohranjajo svoj obstoj. Takih založb je največ. Druga smer je bila širitev založb v različne druge neknjižne dejavnosti, ki prispevajo k stabilizaciji njihovega knjižnega delovanja. Tretja smer, v zgolj nekaj primerih, je bila integriranje sofinanciranih knjig znotraj večje, že obstoječe in dolgo delujoče založbe. Četrta smer je bila (ta je izjema) nastanek srednje velike stabilne založbe. Le Slovenska matica je v tem obdobju s posebnim zakonom leta 2017 prejela za ohranjanje in delovanje najstarejšega slovenskega kulturnega in znanstvenega društva pravico do izplačevanja treh osnovnih plač (kar trenutno znese manj kot polovico dejanskih stroškov plač) iz več različnih virov, delno iz proračuna Ministrstva za kulturo in delno iz proračuna Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kar pa ji prav tako finančno ne zadostuje za izvajanje njene založniške dejavnosti. Založbe, ki izdajajo javno podprti in nekomercialni knjižni program, so torej organizirane zelo asketsko in so finančno zelo nestabilne.
Obdobje po letu 2008
V obdobju po gospodarski krizi leta 2008 se je slovensko knjižno založništvo soočalo s stalnim upadanjem obsega dejavnosti, tega pa so za leto ali dve ustavili nepričakovani pozitivni učinki pandemije, ki so vključevali tudi »turistične bone« za knjigo in začasni dvig letnih sredstev za slovensko knjigo pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije v letu 2021 v okviru proračuna JAK in proračunske postavke za nakup knjižničnega gradiva. Ti učinki so v zadnjem obdobju zamrli, zato se upadanje nadaljuje in pričakuje tudi v prihodnosti. Dodatno je v zadnjih letih zaradi globalnih kriz in inflacije prišlo do višanja stroškov, tako pri tisku in splošnih obratovalnih stroških kot pri zakonsko reguliranih stroških dela, kar je založbe, ki izdajajo javni knjižni program, potisnilo v težek položaj.
SEDANJOST IN PRIHODNOST
Sedanje stanje: znižanje sredstev za sofinanciranje ob povečanih stroških izdajanja knjig
Uspešnemu gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni bi moralo slediti ponovno osredotočanje na slovenski knjižni prostor, kar lahko zagotavlja nadaljnje stabilno izdajanje knjig v javnem interesu. Vendar so rezultati razpisa za programsko financiranje založb v obdobju 2024–2027 prinesli drugačno sliko: na eni strani so bili v razpisu povečani predpisani honorarji za prevode in reducirani subvencionirani stroški za prelom, tisk in oblikovanje knjig, na drugi strani pa je kar nekaj založb prejelo odločbe o relativnem ali pa absolutnem zmanjšanju dodeljenih sredstev in/ali zmanjšanem številu podprtih knjig ali pa celo – v posameznih primerih – odločbo o izdajanju večjega števila knjig ob enaki ali manjši podpori.Ti rezultati, če ne pride do spremembe in se sredstva interventno ne povečajo, v naslednjih štirih letih pomenijo nadaljnje upadanje panoge, morda celo zaton slovenskega nekomercialnega knjižnega založništva, ki deluje v javnem interesu, kar bo negativno prispevalo k še večjemu nazadovanju tudi na področju bralne pismenosti, saj je Slovenija po raziskavah OECD (PIRLS 2021 in PISA 2022) nazadovala na raven leta 2006, kar nas uvršča pod evropsko povprečje, dolgoročno pa povečuje možnosti za še večji zaostanek.
Dolgoletna diskriminacija v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami
V primerjavi z drugimi kulturnimi panogami, od uprizoritvenih umetnosti (gledališče, opera, balet) in muzejske dejavnosti, pri katerih država pokriva vse stroške plač in velik delež splošnih stroškov, knjižni založniki nimajo urejenega sistemskega financiranja osnovnega delovanja založbe (torej prostorov, splošnih stroškov delovanja in osebnih dohodkov zaposlenih) in morajo večino teh stroškov pokrivati z lastnimi sredstvi/prodajo. Absurd je, na primer, da imajo slovenska gledališča pravico do zaposlenih lektorjev, katerih plače v celoti krije državni proračun, slovensko založništvo, ki skrbi za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika, pa mora celo stroške plač urednikov, ključnih tvorcev založniške dejavnosti, v pretežni meri zagotavljati iz lastnih sredstev ali iz skromnih in negotovih sredstev subvencije. To velja tudi za lektorje in druge soustvarjalce knjig. Izmed vseh kulturnih panog je bila prav slovenska knjiga, ki je bila z ohranjanjem slovenskega jezika od Trubarja dalje ključna za preživetje in razvoj slovenske kulture in identitete, edina brutalno vržena na trg, na katerem mora preživeti. In to se je zgodilo prav slovenskemu založništvu, ki je s slovenskim jezikom izmed vseh kulturnih panog najbolj izrazito zamejeno zgolj na dvomilijonski trg slovenskih govorcev. Ta pa se iz leta v leto še dodatno zmanjšuje, saj mladi izobraženci kot največji potencialni bralci in kupci množično odhajajo na delo v tujino, kjer slovenskih knjig ne kupujejo več in tudi doma vedno več berejo v tujih jezikih. Zato se upravičeno sprašujemo, zakaj je slovensko knjižno založništvo od osamosvojitve naprej ves čas v izrazito diskriminiranem položaju, kar mu, za razliko od drugih javno financiranih kulturnih dejavnosti, onemogoča vitalno obnovo, stabilen razvoj in ohranjanje ene od temeljnih dejavnosti slovenske kulture, to je skrb za slovensko knjigo in slovenski jezik. Nezmožnost zagotavljanja stalnih in stabilnih prihodkov (tudi iz javnega sofinanciranja) ima poleg vsega naštetega namreč za posledico tudi veliko menjavanje kadrov in njihovo množično odhajanje iz založniške panoge.
Kratkoročna in trajnejša rešitev
Izhod iz sedanjega položaja je dolgoročnejša ureditev stabilnega financiranja splošnih stroškov tistih založb, ki izdajajo knjižni program v javnem interesu. Poleg takojšnje povrnitve financiranja stroškov programa na prejšnjo raven oziroma njihovega dviga vsaj v skladu z inflacijo in rastjo novih, zvišanih honorarjev za prevode ter upoštevanjem zvišanih stroškov tiska z interventnimi sredstvi v višini vsaj četrt milijona evrov je v naslednjem obdobju nujna tudi zagotovitev večjega pokrivanja splošnih stroškov založb, ki delujejo v javnem interesu, ter strateška okrepitev založniškega področja kot celote. Vsaka založba, ki izdaja javno podprti program, bi morala biti upravičena do pokrivanja stroškov dela urednika in pa tudi administrativne osebe glede na obseg javno sofinanciranega programa. Manjši prejemniki bi tako morali imeti javno financirano najmanj eno enoto, sestavljeno iz financiranja stroškov dela urednika in administratorja, večjim prejemnikom pa bi moral biti dodan še en urednik, kar pomeni, da bi večja javno sofinancirana založba imela pokrite najmanj stroške dela dveh urednikov in administratorja. Na sedanji ravni in ob sedanjem obsegu javnega sofinanciranja knjižnih založb to pomeni približno dodatni poldrugi milijon evrov letno.
Drugače je na vrsti – hiranje
Če bodo obveljali letošnji – prenizki – zneski sofinanciranja, ki so pogosto tudi kazalnik celotne štiriletke, bomo v prihodnjem obdobju priče nadaljnjemu hiranju in krčenju pretežnega dela javno sofinanciranega založništva, saj bo del obstoječe in še kompetentne generacije zapustil knjižno založništvo, nihče pa ga ne bo nadomestil. To bo imelo neposreden vpliv tako na domačo slovensko avtorsko literarno izraznost kot na pregovorno odličen slovenski knjižnični sistem. Namesto da bi gostovanji v Frankfurtu in Bologni slovenskemu knjižnemu založništvu dali pospešek, ga bosta zavrli.
PREDLOGI
Zato predlagamo naslednje:
- da se na podlagi dodeljenih interventnih sredstev za leto 2024 izda dopolnilne odločbe, v njih pa se upošteva najmanj dvoje: zvišanje splošnih stroškov delovanja založb v zadnjih treh letih v skladu z inflacijo in z na novo določenimi honorarji za prevode, kot je navedeno v razpisu za obdobje 2024–2027,
- da se v toku leta 2024 preuči in sprejme ukrepe za ureditev celovitega sofinanciranja splošnih stroškov založb in stroškov uredniškega in organizacijskega dela ter se ga z letom 2025 prenese v prakso,
- da se v toku leta 2024 skliče strateški posvet Ministrstva za kulturo RS, Javne agencije za knjigo RS in predstavnikov založnikov, ki izdajajo knjižni program v javnem interesu, ter se v skladu z zaključki oblikuje strateški načrt krepitve založniške infrastrukture, od promocije slovenskih knjig do njihove dostopnosti bralcem. Potrjen strateški načrt te krepitve bi bilo nujno vključiti tudi v končno različico resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, njegovo uresničevanje pa sprožiti do konca programskega obdobja 2024–2027.
Podpisniki (navedeni po abecednem vrstnem redu založb):
Mitja Čander, odgovorni urednik založbe Beletrina
Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe
Tone Rode, direktor založbe Družina
Nadja Dobnik, predsednica Hiše poezije
Tadej Rifel, predsednik društva KUD Logos
Orlando Uršič, odgovorni urednik založbe Litera
Anže Miš, direktor založbe Miš
Karmen Pangos, predsednica uprave Mladinske knjige Skupine
Alenka Kepic Mohar, glavna urednica založbe Mladinska knjiga in direktorica Cankarjeve založbe
Milena Pivec, odgovorna urednica založbe Pivec
Rok Zavrtanik, odgovorni urednik založbe Sanje
Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica založbe Slovenska matica
Samo Rugelj, odgovorni urednik založbe UMco
Anja Zag Golob, direktorica in odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje