"Spomin na lastno zgodovino je eden od temeljev vsakega naroda," je v slavnostnem nagovoru v uvodu dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Da je slovesnost potekala v Črnomlju, ni naključje, saj je pred 80 leti prav tam potekalo prvo zasedanje narodnoosvobodilnega sveta. Hkrati je sredi vojne v Črnomlju delovalo Slovensko narodno gledališče, prvo z nedvoumno nacionalno slovensko oznako, ki ga je odporniško gibanje ustanovilo na osvobojenem ozemlju Bele krajine januarja 1944. Lotrič je dejal, da je bilo gledališče fenomen brez primere, in dodal, da se moramo spominjati dogodkov, ki so oblikovali našo preteklost in čas, v katerem živimo danes. Dan upora proti okupatorju je po njegovih besedah eno od temeljnih poglavij slovenske zgodovine, ki odseva širšo željo slovenskega naroda v boju za svobodo, suverenost, samostojnost, mir in državnost. "Slovenci smo narod, ki svojega soseda ni nikoli napadel, smo pa tudi narod, ki se je nadvladi ter poskusom zavojevanja in uničenja vselej uprl."

Ob tem pa je dodal, da slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki druge svetovne vojne, zato je nujno, da dogodke tistega časa razumemo. "Zavedati se moramo, da so se v času druge svetovne vojne na naših tleh prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna. Poenostavljati zgodovine ne gre. Poskrbeti moramo za obeležja in dostojen pokop vseh žrtev, tako vojnega kot povojnega nasilja." Treba je popraviti krivice in se nehati medsebojno obtoževati. "Kot predstavnik države in predstavnik povojne generacije si želim, da bi ta tema, ki vnaša razdor med Slovenke in Slovence, enkrat za vselej izginila s političnega diskurza, za dobro vseh nas in prihodnjih generacij."

Lotrič je poudaril, da vojne prinašajo smrt in uničenje, mir pa je tisti, ki zagotavlja življenje, pri čemer je dodal, da mir danes ni več samoumeven. "Okoli nas divjajo vojne, poslušamo celo grožnje o tretji svetovni vojni. Agresija Rusije nad Ukrajino, vojna v Gazi, kriza v Nikaragvi in napetosti na Kavkazu in v Afriki kažejo na to, kako krhek je svetovni mir. (…) Vse kaže, da smo živeli v iluziji, da nam je na tem koncu Evrope dokončno izborjen trajen mir."

Zaradi številnih groženj smo se tudi v državah razvitega zahoda prisiljeni ukvarjati z izbiro med civilnimi in obrambnimi izdatki. "Povečanje slednjih pomeni namreč manj denarja za druge javne storitve, zato nas pri reševanju te dileme v prihodnje v Sloveniji čaka veliko temeljitega razmisleka in strpnega dialoga." Dodal je, da imamo ob tem srečo, da smo bili pred 20 leti sprejeti v Nato, ki zagotavlja učinkovito kolektivno obrambo.

Prihodnost pa je treba graditi tudi z ekonomsko varnostjo, ki je po mnenju Lotriča eden izmed temeljev suverenosti države. "Močno gospodarstvo je jamstvo za delovanje družbenih sistemov in podsistemov, za dostojne pokojnine, javno šolstvo in zdravstvo." Lotrič je tako prepričan, da je treba zagotoviti konkurenčno gospodarstvo s fleksibilno delovno zakonodajo, ki naj omogoča zaposlovanje tujcev in hkrati obdrži talentirane domače kadre. Lotrič je poleg ekonomske varnosti poudaril tudi pomen prehranske samooskrbe ter spomnil na boj, ki ga kmetje bijejo z naravo, podnebnimi spremembami in nekonkurenčnim položajem s proizvajalci hrane iz tretjih držav.

"Na predvečer praznika ne morem mimo tega, da spomnim, da smo Slovenci v preteklosti že dokazali, da imamo močan čut za sočloveka, in smo v svojo sredo sprejeli mnoge, ki so iskali zatočišče. Smo empatični do tistih, ki potrebujejo pomoč, in tako je edino prav, saj smo bili tudi sami v času stiske in negotovosti deležni toplega sprejema ter pomoči drugih držav." Ob tem je Lotrič dodal, da je drugače z ilegalnimi migracijami, ki se znova povečujejo in jih moramo skupaj z EU-jem reševati z odgovornostjo in občutljivostjo ter hkrati zagotavljati varnost državljanov.

Lotrič je dejal, da so nas do samostojne države pripeljali ponos, pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje in dodal, da se zaveda, da se v tem trenutku številni državljani borijo za svoje pravice, dostojne plače in spoštovanje lastnega dostojanstva. "Delo se mora izplačati, trud in poštenost pa morata biti nagrajena."

"Ko bomo v Sloveniji zmogli biti dovolj strpni zlasti drug do drugega, do drugače mislečih, in ko bomo zmogli z državo ravnati odgovorno in pošteno, bomo lahko še bolj samozavestno sledili svojim ciljem in uresničili svoje potenciale. Le s skupnimi močmi in enotnostjo bomo zmogli," je sklenil Lotrič.

Državne proslave so se udeležili tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ministrica za kulturo Asta Vrečko in notranji minister Boštjan Poklukar.

Za scenarij in režijo letošnje osrednje slovesnosti je poskrbel Tomaž Letnar. Kot je pojasnil pred proslavo, se predstava izogiba interpretacijam in skozi verodostojne in strokovno dokumentirane citate akterjev verno slika tedanje prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v krizni sedanjosti.

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) pa so poudarili, da idejo slovesnosti najbolje povzema izjava člana takratne zavezniške misije v Beli krajini, odlikovanega ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: "Narod, ki se bori enako odločno s puško kot s knjigo v roki, ne more biti premagan."

Ob državnem prazniku se spominjamo dogodkov iz leta 1941

V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, ki je uprizarjalo zahtevne gledališke igre iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter s tem potrdilo pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanskemu boju prek letališč v Beli krajini pa potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije, so dodali na Ukomu.

Poleg uveljavljenih dramskih igralcev bodo so slovesnosti nastopili vrhunski baletni plesalci, Orkester Slovenske vojske ter lokalni glasbeni in plesni sestavi. Sodelovali so tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije.

Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan OF, se spominjamo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupiral tudi hrvaški fašistični NDH.

Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperialistično fronto.