Volilna kampanja pred evropskimi volitvami 9. junija se uradno še ni začela, a zdi se, da se stranke nanjo pripravljajo z vso paro. Koalicija, točneje Svoboda, skupaj z Levico in vzdržanim SD-jem, je ta teden potrdila, da bomo volivci na dan evropskih volitev odločali tudi o treh temah: pomoči pri končanju življenja, preferenčnem glasu, konoplji. Vprašani bomo, ali naj politika te teme zapiše v zakon. Čeprav so bili koalicijski partnerji sprva skeptični glede datuma, so ga na koncu pomagali uzakoniti. Najpogostejši argument opozicije, ki se je na ustavno sodišče obrnila za zadržanje odlokov o referendumih, je, da želi Svoboda tako na volitve pripeljati čim več svojih volivcev. Ali res, koga bi te teme pritegnile, bodo zasenčile evropske teme, so strankarske liste kandidatov sestavljene tako, da se zavedajo izzivov pred Evropsko unijo?

Pogovor voditeljice oddaje Politično Tanja Gobec s političnima analitikoma, Andražem Zorkom iz Valicona in Petrom Meršetom iz Domovine.

G. Zorko, dolgo se ukvarjate z javnim mnenjem, ali bodo trije referendumi res pripeljali več volivcev in za koga.

Zorko: Mislim, da gre tukaj za dva pomembna vidika, prvi je ta, da gre vendarle za posvetovalne referendume, ne pa zakonodajne, kar bi načeloma pomenilo, da nekega posebnega navala to ne bi smelo pomeniti. Po drugi strani gre pri dveh od teh treh referendumov za teme, ki zadevajo ljudi na zelo osebni ravni, da ne rečem celo na čustveni ravni. Ta moment se mi zdi je tisti, ki je pomemben v tem trenutku, ki bo vplival na dodatno udeležbo na teh volitvah. Ni rečeno, da bodo vsi tudi volili na evropskih volitvah. Vemo, da na evropske volitve prihajajo praviloma najbolj zvesti volivci, vemo katere stranke imajo zveste volivce, katere ne. Tudi zato so v preteklosti do zadnjih volitev 2019 praviloma zmagovale stranke desno od sredine. To pomeni, da na te volitve lahko pride več volivcev, ki so usmerjeni bolj v levo od sredine.

G. Merše, opozicija pravi, to bodo volivci levega pola. Zakaj desnega pola, bolj konservativne volivce, ne bi te teme, še posebej recimo pomoč pri končanju življenja, zvabile na volitve?

Merše: Tudi njih verjamem, da bo zvabilo na volitve. Tudi zanje mislim, da je izjemno pomembno, da se zavedajo, da ne glede na to, da gre za posvetovalna referenduma, gre za vprašanje, kako bo neka zadeva urejena in da njihov glas v tem primeru šteje. Po dveh letih dokaj neuspešnega dela vlade Roberta Goloba so volivci koalicije, torej lahko rečemo leve koalicije, nekoliko razočarani in po eni strani nimajo zares neke ponudbe, ki bi lahko nagovorila njihove želje, zato je večja verjetnost, da bi ostali doma. Medtem ko je po dveh letih to prva priložnost za poraženo desno sredino, ki je recimo temu izgubila v supervolilnem letu 2022, da pritegne nazaj volivce. Zato se mi zdi, da bi bili ti volivci bolj verjetno motivirani za obisk volišč kot pa recimo na levi strani. Te je treba očitno motivirati na nek drug način, pri čemer bi opozoril še na to, da je zanimivo, kako se je ta ista vladna koalicija pred letom in pol, ko smo imeli v novembru 2022 troje volitev, na vse pretege potrudila, da smo imeli referendumski dan še na četrti vikend, zdaj pa je pravzaprav ravno obratno.

Eden od argumentov je bil, ne v zagovor, da je šlo za zakonodajne referendume, kjer pa je treba vsebino zakona poznati. Tukaj se pa sprašuje po mnenju.

Merše: Kar pomeni, da je še po svoje nekoliko bolj pomembno, da je tema raziskana, a ne?

Se vi strinjate, da bi lahko bile te teme, opozicija je predlagala skupaj s SD, to je bil kar spor v koaliciji, novembra, ko se bo odločalo domnevno o JEK-u 2?

Zorko: Precej jasno je, da če se mi o tem pogovarjamo, verjetno tudi v političnih strankah kalkulirajo, kaj se zgodi, če se določen referendum izpelje na dan volitev ali ne. To, kar je kolega omenil, takrat verjetno res ne bi šlo v prid Gibanju Svoboda in so pač odigrali tako, kot je bilo za njih najbolje. To je politika. Tu je bilo slišati kar nekaj argumentov, zakaj ja, zakaj ne, v resnici pa je vse najbolj strah, kaj se bo zaradi tega zgodilo, komu v dobro in komu v slabo.

Preferenčni glas - zanimivo je, da je bila že taka koalicija v parlamentu, ko se je odločalo o odloku, to je koalicija plus Nova Slovenija, iz SDS-a Anže Logar, Eva Irgl - torej že tam ena taka koalicija za preferenčni glas, povprašajmo ljudi. Ali se tukaj lahko obeta presenečenje, da bodo ljudje rekli, da, uzakonite ga?

Merše: Mislim, da je to povsem možno, še posebej ob dejstvu, da bo sovpadlo z evropskimi volitvami, ki potekajo na tak način. Morda bo celo tudi ta referendum vplival na to, da se bodo ljudje nekoliko bolj pozanimali, kaj je preferenčni glas in ga morda tudi isti dan na evropskih volitvah bolj aktivno uporabili. To morda utegne presenetiti koga izmed nosilcev list. Mislim, da ni odločeno ne pri enem, ne pri drugem, ne pri tretjem referendumu, kakšen dejansko bo na koncu izid.

Zorko: Jaz bi si upal reči, da bo imel ta referendum najnižjo udeležbo od vseh treh. Vemo, da ni vsakemu volivcu treba voliti na vseh treh referendumih hkrati, predvsem zato, ker se mi zdi, da kar mnogo njih ne bo povsem razumelo, za kaj gre. Razumemo recimo pri volitvah v Evropski parlament, kako funkcionira ta preferenčni glas. V tem primeru, pa mislim, da ni toliko jasno in se bodo volilvci odločali predvsem na podlagi tega, kako se bodo do tega opredeljevale stranke, ki jih podpirajo. Pri prvih dveh referendumih, to bi pa še enkrat želel poudariti, bo način odločanja povsem drugačen. To pa je osebna zadeva. Poudaril bi, da je Slovenija ena od držav v Evropi z najvišjo prevalenco raka, vsak od nas ima malodane kakšno izkušnjo, ko se je znašel v taki situaciji in to je tisto, kar pa bo pripeljalo volivce na volišča. Še posebej, če se bo ta tema spolitizirala, kar se utegne zgoditi.

Če gremo k zadnji anketi za Pop tv, ki jo je opravila Mediana, bi dobil štiri poslance SDS, Gibanje Svoboda bi ohranil dva, potem pa po enega SD, Nova Slovenija in Vesna. Koliko realno je to, koliko se še bo spremenilo?

Zorko: Tak rezultat bi bil dejansko, tako kot v takih anketah sprašujejo, če bi bile volitve to v nedeljo, se pravi, če bi bile volitve danes, bi bil to najverjetnejši rezultat. Kaže pa tu opozoriti na dejstvo, da se kampanja pravzaprav ni še zares začela, niti vse liste še niso vložene. Šele ko se bo kampanja začela, se bodo začeli ti glasovi prerazporejati, tako kot se bo potem zgodilo na dan volitev. Pri evropskih volitvah je treba opozoriti, da gre za nižji interes med volivci, da se volivci aktivirajo v zadnjih dveh, morda treh tednih, da imajo velik vpliv soočanja, predvsem zato, ker imamo tu to pomembno vlogo nosilcev list, ki nastopajo na, na soočenjih in zato, ker je tudi tu nek preferenčen glas. Skratka, zadeva je tu nekako bolj osebna, a ne? In tu v večji meri potem prevaga nastop konkretnih posameznikov, ki bodo te liste zastopali. Tako da jaz verjamem, da lahko pride še do sprememb v teh relacijah.

G. Merše, Gibanje Svoboda, kako ste videli sestavljanje te liste? Najprej g. Merlo, zdaj ga na listi ni. Seveda, stranka ima vso pravico sama določiti.

Merše: Izjemno nerodno se mi zdi, kako je ta zadeva potekala. Imel sem vtis še pred najavo g. Merla, da pravzaprav se stranka izjemno boji poraza, torej nekako Robert Golob in njegova ekipa, da jih je izjemno strah poraza in da želijo za vsako ceno pripeljati nekega močnega nosilca liste, ki bi nekako vsaj ublažil, če ne že povsem preprečil poraz stranke. Na teh volitvah se bo pokazalo, kako močno je upadla njena podpora, tudi realno. Spomnimo se, ko so govorili recimo konec lanskega leta, da so volitve edina resnična anketa - zdaj bo ta resnična anketa prišla. Ko so v Zbiljah na pikniku najavili g. Merla, je bilo tudi to izjemno nenavadno, ko je stopil pred novinarje in izjavil "mislim, da sem nosilec liste." Dejal je celo, da so mu novinarji povedali, da naj bi bil nosilec liste. In če dodamo zraven namigovanja, da naj bi imela partnerka premierja besedo pri tem, da Merlo potem ni bil nosilec liste - to kaže na izjemno neodgovornost oziroma na neprofesionalnost pri vodenju države s strani Goloba.

Zorko: To so neke nerodnosti, ki pa me ne čudijo, glede na to, da gre spet še za eno novo stranko, ki se še po dveh letih malo lovi. Nenazadnje pa se spomnimo na prvi tak primer, izvirni greh, da tako rečem, nesojeno kandidaturo Marte Kos za predsednico republike Slovenije. Že tam se je pokazalo, da določenih procedur v te stranki morda ne izpeljejo tako, kot bi bilo javnosti všečno in to se očitno še kar nadaljuje, dvomim pa, da bo to resneje vplivalo na izid te stranke na volitvah.

Nima potenciala?

Zorko: Mislim, da ne.

SD ima zdaj dva evropska poslanca, novi predsednik stranke Han je pred dnevi rekel, da pričakuje enega, vse več bo veselje. Kako je to realna ocena?

Zorko: To je zelo realistična ocena g. Hana. Jaz bi tukaj opozoril, da bolj kot kaj drugega se lahko zgodi morda celo to, da tudi tega enega ne bo. Zakaj? SD je na zgodovinskem dnu, kar se tiče javnomnenjske podpore. Tudi to dejstvo, da so se oni vzdržali pri glasovanju o referendumih, kaže, da imajo določen strah pred tem, katere volivce bodo dejansko pripeljali ti referendumi na volišča. Njim bi se lahko zgodilo, da zaradi teh treh referendumov na volišča pridejo volivci, ki bi utegnili podpreti določene izvenparlamentarne stranke, ena od njih se je v anketi že izkazala kot resen pretendent na vsaj eno poslansko mesto, tako da to je realen cilj in mislim, da bodo lahko v SD zelo srečni, če ga bodo dosegli.

Merše: Mislim, da bo moral Matjaž Han, če bo želel dvigniti SD, v tem kratkem času res narediti veliko, da se javnomnenjska podpora obrne. Mislim, da je sicer zelo nepredvidljivo kako se bodo odločili tisti volivci, ki razmišljajo nekoliko bolj levo. Tudi na desni je zanimiva situacija, ko imamo tokrat tri različne liste, kar je prvič po 15 letih, ampak tam so razmerja dokaj jasna. Medtem ko na levi je precej nepredvidljivo, kam se bodo obrnili volivci, ki so recimo leta 2022 volili Svobodo in je zdaj zagotovo ne bodo. Zdi se, da verjetno tudi drugih koalicijskih strank ne, lahko da bo tukaj recimo Vesna kapital vložila, morda Pirati, morda Resnica, morda še kdo tretji, ali bodo pa ti volivci dejansko ostali pasivizirani, to je izjemno nepredvidljivo v tem trenutku.