Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC-ja Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj je povedala, da tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka lahko zmanjšamo.

Pomembno je, da se izogibamo soncu med 10. in 16. uro, spremljamo UV-indeks, se zaščitimo z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in vsaki dve uri nanašamo na kožo pripravke za zaščito pred soncem. Ti naj imajo zaščitni faktor najmanj 30, zdravnica pa priporoča najmanj 50. Uporabo solarijev je treba popolnoma opustiti, so nasvete povzeli v sporočilu za javnost.

Po njihovih navedbah sta pomembni tudi samopregledovanje kožnih znamenj in opravljanje rednih dermatoloških pregledov kože. Kot je dejala Ručigaj Planinšek, je to še posebej pomembno pri ljudeh z večjim tveganjem za kožni melanom, med katerimi so svetlolasci in pegasti rdečelasci.

V poletnem času zadostuje od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu od dva- do trikrat tedensko

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v poletnem času zadostuje že od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa, kot so roke in obraz, od dva- do trikrat tedensko.

Kot je poudarila Barbara Perić z Onkološkega inštituta, je sončenje še posebej tvegano za otroke. Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti po njenih besedah skoraj podvoji tveganje za kožnega raka pozneje v življenju.

Od pet do deset odstotkov kožnih rakov se pojavi na vekah

UV-sevanje povzroča tudi okvare oči. Lahko so akutne, kot je snežna slepota, ali kronične, kot so prezgodnji nastanek sive mrene in degenerativne spremembe na roženici in veznici. Od pet do 10 odstotkov kožnih rakov se pojavi na vekah. Zato je treba zaščititi tudi oči, je poudarila Ana Gornik z Očesne klinike UKC-ja Ljubljana.

Opozorila je, da se UV-sevanje odbija od površin, zato so mu oči izpostavljene tudi, ko ni neposrednih sončnih žarkov. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali. Izjema so otroci do 10. leta starosti, kjer je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot sta visoka nadmorska višina in bližina vode.

Delodajalec mora pri delu, ki poteka na prostem, poskrbeti za organizacijo dela

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je poudarila, da mora pri delu, ki pretežno poteka na prostem tudi v poletnih mesecih, delodajalec poskrbeti za ustrezno organizacijo dela in opremo. Med mogočimi ukrepi delodajalcev je naštela zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci in uvedbo več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. Opozorila je, da se po dolgem delu na soncu tudi zmanjša zbranost, zaradi česar se pojavijo napake ali nezgode pri delu.

Poznavanje dejavnikov je slabše kot v preteklosti

Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka je Slovenija na osmem mestu med državami Evropske unije po pojavnosti kožnega melanoma. Za kožnim nemelanomskim rakom letno zboli okoli 3000 ljudi, z invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da je poznavanje dejavnikov tveganja slabo, predvsem pa slabše kot v preteklosti, so še navedli v sporočilu.

Dogodek pod sloganom Varno na soncu je organiziralo ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino, dela, prometa in športa UKC-ja Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Dermatovenerološko kliniko UKC-ja Ljubljana, Očesno kliniko UKC-ja Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku.