"Imam zeleno luč ministrov EU-ja za ponovno aktiviranje mejne misije Rafa," je po zasedanju v Bruslju dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell in dodal, da bi takšna misija potrebovala še podporo Egipta, Izraela in Palestincev.

Politični odločitvi evropskih ministrov o misiji bo sledila tehnična izvedba obnovitve misije, ki je od junija 2007 v stanju pripravljenost. Misija se je sicer začela konec leta 2005.

"Misija je še vedno tam, a moramo povečati število osebja, potrebujemo pa tudi soglasje vseh vpletenih," je povedal Borrell.

Misija EUBAM Rafah se je začela novembra 2005 po izraelskem umiku naseljencev in vojske iz Gaze, da bi zagotovili prisotnost tretje strani na mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom ter vzpostavili zaupanje med izraelsko vlado in palestinsko upravo.

Potem ko je nadzor nad Gazo po volitvah leta 2006 prevzelo palestinsko gibanje Hamas, pa je misija prešla v stanje pripravljenosti. Kot navajajo na spletni strani Sveta EU-ja, je stalno pripravljena za ponovno razmestitev na mejni prehod Rafa.

Ta prehod je trenutno zaprt, potem ko je izraelska vojska na začetku meseca prevzela nadzor nad palestinsko stranjo. Pred tem je veljal za ključnega za dobavo humanitarne pomoči v Gazo, ki je tarča silovitih in obsežnih izraelskih napadov od 7. oktobra lani, ko so palestinske oborožene skupine vdrle na jug Izraela, ki je tudi po umiku leta 2005 ohranil nadzor nad Gazo.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je ob prihodu na zasedanje podprla obnovitev misije, če bo to prispevalo k ponovni dobavi humanitarne pomoči v Gazo, ki jo Izrael onemogoča.

Avstrijski minister Alexander Schallenberg pa je dejal, da je treba preučiti vse možnosti, da bi znova odprli mejni prehod Rafa in obnovili dobavo pomoči na območje.

Podpora pozivu Izraela k spoštovanju ICJ-ja

Zunanji ministri so po besedah Borrella podprli poziv Izraelu, naj spoštuje odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, ki ga je med drugim pozvalo k ustavitvi vojaške operacije v mestu Rafa.

"Ministri so se strinjali s pozivom Izraelu, naj spoštuje odločitve Meddržavnega sodišča, neha blokirati finančna sredstva, namenjena Palestinski upravi, in naj ne razglasi Agencije Združenih narodov za podporo Palestincem (UNRWA) za teroristično organizacijo," je povedal Borrell in poudaril, da je ICJ najvišje sodišče v sistemu Združenih narodov, katerega odločitve morajo spoštovati vse članice svetovne organizacije.

Meddržavno sodišče je v petek Izrael med drugim pozvalo, naj takoj ustavi vojaško operacijo v mestu Rafa na jugu Gaze, prepreči genocidna dejanja na območju in zagotovi nujno pomoč prebivalcem te enklave.

O tem, kako bo EU ukrepala, če bo vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja še naprej kršila odločitev ICJ, Borrell še ni mogel govoriti. Ob tem je obsodil izraelski napad na begunsko taborišče v Rafi, v katerem je bilo ubitih več deset ljudi. Dodal je, da so se članice strinjale o sklicu pridružitvenega sveta EU-Izrael, o čemer na minulih zasedanjih ni bilo soglasja.

Ministri so Izrael pozvali še, naj Palestinski upravi posreduje finančna sredstva, ki jih pridobi s pobiranjem davkov v njenem imenu. "Ne moremo si privoščiti finančne zadušitve Palestinske uprave s strani Netanjahujeve vlade," je poudaril.

Pozvali pa so tudi, naj Izrael agencije UNRWA ne razglasi za teroristično organizacijo, s čimer bi ji prepovedal delovanje, saj je agencija ključna za dobavo humanitarne pomoči v Gazo.

Razočaranje nad Madžarsko

Zunanji ministri so izrazili tudi nezadovoljstvo in razočaranje zaradi nove potencialne madžarske blokade sredstev za pomoč Ukrajini. Budimpešta je namreč doslej že večkrat blokirala pobude, s katerimi bi EU pomagal Ukrajini ali ukrepal proti Rusiji zaradi napada na zahodno sosedo.

"Ne smemo dopustiti, da bi bila evropska vojaška podpora Ukrajini talec drugih odločitev, ki nimajo nobene zveze s tem konkretnim vprašanjem. Zlasti glede na nujnost razmer - Ukrajina potrebuje orožje zdaj," je dejal Borrell.

Vlada v Budimpešti je v zadnjem letu večkrat povzročila nezadovoljne odzive predstavnikov institucij EU-ja in oblasti preostalih držav članic unije. Med drugim je dlje časa blokirala finančno pomoč Ukrajini v okviru dolgoročnega proračuna unije (MFF).

Madžarska trenutno blokira 1,5 milijarde evrov sredstev v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Nova blokada Madžarske sedaj grozi, da bo zadržala še pet milijard evrov, ki naj bi jih EU namenil za pomoč ukrajinskim oboroženim silam, kar so voditelji članic EU-ja že potrdili.

Na zasedanju v Bruslju so bili zaradi tega do Madžarske kritični nekateri zunanji ministri držav članic EU-ja.

"Ne moremo sprejeti dejstva, da ena sama država, ki je pred nekaj meseci na srečanju sveta voditeljev držav prav tako podprla ta znesek, zdaj blokira to ključno pomoč Ukrajini," je dejala belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pozvala Madžarsko, naj "končno znova podpre pomoč Ukrajini, saj je Evropa močna le, če je enotna", litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa je menil, da je nasprotovanje Budimpešte zdaj že postalo "sistematičen pristop".

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je medtem na družbenih omrežjih sporočil, da je bil deležen "velikega pritiska" svojih kolegov iz EU-ja. Dodal je, da je sprostitev sredstev za pomoč pri oboroževanju Ukrajine za Budimpešto v trenutni obliki "nesprejemljiva".