Razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva ne bo izboljšalo dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za bolnike, menijo v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov. Foto: Pixabay
Razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva ne bo izboljšalo dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za bolnike, menijo v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov. Foto: Pixabay

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je predstavila v četrtek sprejeta izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo. Ob tem izhodišča predvidevajo nagrajevanje dodatnega dela zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah, tudi s plačilom t. i. super nadur. Te nadure bi plačevali ob hkratni uvedbi merjenja efektivne obremenitve v rednem delovnem času.

Kako točno bodo te nadure plačane, še ni določeno. Ministrica napoveduje, da bodo zagotovo plačane bolje kot običajne nadure. Nagrajevanje bo namenjeno celotnim timom v zdravstvu, ne zgolj zdravnikom ali zgolj medicinskim sestram.

Na vprašanje, kako bodo na ministrstvu zagotovili dodaten denar za napovedano nagrajevanje zaposlenih, je Valentina Prevolnik Rupel odgovorila, da je "treba problem finančne vzdržnosti nasloviti celovito z vsemi ukrepi, ki jih izvajajo na ministrstvu skupaj z drugimi deležniki". Z ministrstvom za finance so že v stiku, je dodala.

Dodatno delo v matičnih zavodih bodo po njenih napovedih spodbujali tudi na druge načine.

Izhodišča, ki jih je vlada sprejela v četrtek, med drugim predvidevajo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Novela bo po napovedih zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih preprečila dodatno delo pri koncesionarjih in pri t. i. čistih zasebnikih. Bodo pa ti lahko ob posebnih pogojih dodatno delali v drugih javnih zdravstvenih zavodih in tudi v matičnih zavodih.

Po ministričinih besedah naj bi dodatno delalo pri zasebnikih in koncesionarjih od šest do sedem odstotkov zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov.

Izhodišča za zaščito potrošnika predvidevajo tudi določitev najvišjih cen zdravstvenih storitev na zasebnem trgu, in sicer predvsem pri tistih storitvah, ki so "pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja".

Trenutna izhodišča predvidevajo plačila dodatnega dela po t. i. super nadurah, možni bodo tudi drugi načini, ki bodo spodbujali dodatno delo in bodo vezani na merjenje efektivne obremenitve. Seveda pa se bo moral vsak odločiti, ali bo delal v javnem zdravstvenem zavodu ali kje drugje.

Valentina Prevolnik Rupel

Predvideno je tudi natančnejše urejanje področja koncesij. Načrtovano je, da bo po poteku posamezne koncesije izveden javni razpis, podaljševanje pa ne bo več mogoče, prav tako ne prodaja. Natančneje bo treba opredeliti tudi področje podelitve koncesij, je dejala Valentina Prevolnik Rupel.

Kot je še pojasnila, bodo na ministrstvu začeli pripravljati novelo v najkrajšem možnem času. Osnutek bi moral biti pripravljen do poletja, zakon pa naj bi bil potrjen do konca leta.

Premier Robert Golob je v četrtkovih Odmevih dejal, da ne bodo "dovolili prestopanja, predvsem pa prepletanja. To so škodljive dvojne prakse, da je nekdo zaposlen v javnem zavodu in da si svoj posel in paciente vozi v zasebnega." Golob je ob tem dodal, da tudi koncesionarji pozdravljajo takšno odločitev, saj da želijo, da se končno presekajo škodljive dvojne prakse, od katerih ima korist samo peščica zdravnikov in mečejo slabo luč na celoten zdravstveni sistem.

"Zagotovo se ne bo več zdravnikov naenkrat pojavilo v javnem zdravstvenem sistemu"

Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Miha Lukač je v odzivu na predlog dejal, da bi morali imeti javni zdravstveni sistem, v katerem bi izkoristili vse možne kapacitete pod določenimi pogoji in tako bolnikom omogočili čim kakovostnejšo in čim bolj dostopno obravnavo. Bolniki bi morali biti središče vsake zdravstvene reforme, je dodal.

"Pri nas se preveč ukvarjamo s tem, kako je zdravnik zaposlen, in premalo s tem, kaj bolniki dobijo," je prepričan. Dejal je, da v tujini zdravnikov ne ločujejo glede na izvajalce, ampak je pomembno le to, da imajo licenco in ustrezne razmere za delo ter da delo opravijo kakovostno in strokovno. "Potem je čisto vseeno, v kakšni obliki je zdravnik zaposlen," je poudaril.

Lukač je dejal, da je nemogoče napovedovati, kaj se bo zgodilo, če bo razmejitev uveljavljena. Po njegovem mnenju pa obstaja velika bojazen, da se bodo zdravniki v javnih zavodih začeli odločati za zaposlitev v čistem zasebnem sektorju pri nas ali v tujini, nekateri pa bodo mogoče celo zapustili zdravstvo na splošno. "Zagotovo pa odločitve ne bodo obratno vplivale na sistem, torej da bi se več zdravnikov naenkrat pojavilo v javnem zdravstvenem sistemu, ampak bo to kvečjemu povzročilo odhod," meni.

Po njegovih besedah se bodo zdravniki zaposlili tam, kjer bodo boljše delovne razmere. "Vemo, da so v zasebnem sektorju delovni pogoji bolj fleksibilni, ne samo glede plačila, ampak tudi prostega časa," je dejal. Omenil je tudi, da so v javnih zavodih zdravniki podvrženi zakonodaji in kolektivnim pogodbam.

"Zdravniki iz javnih zavodov opravijo zelo malo dela pri zasebnikih oz. koncesionarjih"

Po podatkih združenja zdravniki, ki so zaposleni v javnem zavodu, opravijo zelo malo dela pri zasebnikih oz. koncesionarjih. "Nekje manj kot petina vsega dela je zunaj matične ustanove javnih zavodov. Večina popoldanskega dela zaposlenih zdravnikov v javnih zavodih je v bistvu v drugih javnih zavodih," je poudaril. To pomeni, da zdravniki iz ene bolnišnice pomagajo pri delu v drugi bolnišnici ali javni službi, predvsem zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, v katerem ni dovolj kadra, kot je transplantacijska dejavnost.

Lukač ocenjuje, da omejitev ne bo povzročila težav pri zasebnikih in koncesionarjih, saj ima večina zaposlene svoje zdravnike. "V res izjemnih situacijah, kot so bolniški staleži ali dopusti, si pomagajo z zdravniki od drugod, večinoma z zdravniki iz drugih zasebnih ustanov ali od koncesionarjev," je dodal.

V združenju bodo, ko bo novela zakona v javni razpravi, podali svoje pripombe. Lukač je dodal, da so tudi sicer že večkrat izrazili pripravljenost za sodelovanje pri pripravi zakonskih predlogov in sprememb. "Ampak do zdaj še nismo bili nikoli povabljeni niti k predsedniku vlade niti na ministrstvo ali kam drugam. Mi smo še vedno pripravljeni sodelovati, dajati pripombe, se pa bojim, da naši pogledi mogoče niso zaželeni," je še povedal.

Na kakšen način bodo ločili javno in zasebno zdravstvo?