Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala.

Tako je zdaj ustavno sodišče na pobudo sodnega sveta določilo, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.

"Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin v upoštevnem obdobju. Plače, izračunane ob upoštevanju tako usklajenih plačnih razredov, se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plač v septembru 2024 za opravljeno sodniško službo v avgustu 2024," je navedlo ustavno sodišče. Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka.

Sorodna novica Štrukelj: Rešitve za sodnike bodo verjetno morale veljati tudi za javne uslužbence

Z navedenim zamikom do septembra je ustavno sodišče izvrševalcem te dopolnilne odločbe zagotovilo zadosten čas, da se na izplačilo plač v skladu z načinom izvršitve ustrezno pripravijo. Po mnenju ustavnega sodišča pa imata vlada in DZ s tem tudi dovolj časa, da v celoti izpolnita svoje obveznosti iz prvotne odločbe ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo neustavnost sodniških plač.

Glede dodatnih finančnih sredstev, ki bodo potrebna za izvedbo odločbe ustavnega sodišča, pa sodišče pravi, da sta morala DZ in vlada na to računati že eno leto.

Izplačilo sodniških plač bo pomenilo povišanje sodniških plač, v določeni meri bo sicer nedvomno poseglo tudi v razmerja med plačami sodnikov ter poslancev in ministrov. Vendar pa se ustavno sodišče tokrat še ni opredeljevalo do tega, kaj to dejansko pomeni z vidika odprave obstoja protiustavnih razmerij.

Za druga neravnotežja morata poskrbeti vlada in DZ

Ustavno sodišče posebej opozarja še na to, da se način izvršitve, določen s to dopolnilno odločbo, nanaša le na sodnike rednih sodišč. Torej se bo vzpostavilo določeno neravnotežje tudi med plačami rednih sodnikov in plačami drugih predstavnikov sodne oblasti, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, za katere prav tako velja varstvo pred dokajšnjim padcem realne vrednosti njihovih plač iz 125. člena ustave, čemur pa se s predmetnim načinom izvršitve ustavno sodišče ni moglo izogniti, pravi. "Z morebitnim posegom tudi v ta del plačnega sistema, ki bi sicer zagotovil ohranitev obstoječih razmerij v okviru sodne veje oblasti, bi namreč ustavno sodišče preseglo svoja pooblastila in v preveliki meri vstopilo na področje zakonodajalca, kar bi bilo ravno zaradi spoštovanja načela delitve oblasti, na katerem temelji ta odločba, nedopustno. Za odpravo teh neravnotežij bosta morala poskrbeti vlada in DZ," piše ustavno sodišče.

Spremenjena bodo tudi plačna razmerja med sodniki rednih sodišč in funkcionarji, ki ne sodijo med funkcionarje sodne oblasti. To se bo odrazilo npr. v tem, da bo vrednost plačnega razreda predsednika vrhovnega sodišča presegla vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev v državi. "Vendar pa je to nujna posledica ustavne zahteve po zagotovitvi varstva sodnikov pred dokajšnjim padcem realne vrednosti njihovih plač," piše ustavno sodišče.

Kako so glasovali

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar ter sodnik Matej Accetto. Sodnica Katja Šugman Stubbs in sodnik Klemen Jaklič sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar ter sodnika Accetto in Knez so podali delno odklonilna ločena mnenja.

S sedmimi glasovi proti enemu pa je ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti za del zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na sodniške plače.

Vlada je sicer konec maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. Sodni svet pa je ocenil, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja.

V sodniškem društvu zadovoljni

V Slovenskem sodniškem društvu so ob določitvi načina odprave neustavnosti sodniških plač, za katero se je odločilo ustavno sodišče, zadovoljni. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo zapisala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević, je tokratna odločitev ustavnega sodišča neposredna posledica ugotovitve iz prejšnje odločbe, da morajo biti plače sodnikov stabilne. "Nezaslišano je namreč, da se niso usklajevale vse od leta 2012 in so od tedaj realno ves čas padale," je spomnila.

Sicer pa morajo odločbo še natančneje preučiti.

Enako je za STA poudarila vodja pogajalske skupine tožilcev glede plač Mirjam Kline. "Za zdaj pa lahko rečem, da pomeni pozitiven premik," je navedla na prošnjo po komentarju na odločbo ustavnega sodišča.