Vlada je potrdila zakon o umestitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Potezo sta v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič komentirali državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec in predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Sorodna novica Vlada sodnikom prve stopnje daje dodatne tri plačne razrede

Vlada pravi, da se približuje zahtevi ustavnega sodišča, ampak vidimo, da se pravzaprav ne. Ustavno sodišče je med drugim zahtevalo, da se nesorazmerja odpravijo januarja letos. Zakon predvideva, se bodo povišanja najnižjih plač zgodila januarja prihodnje leto. V čem je torej to približevanje zahtevam ustavnega sodišča?
Mojca Ramšak Pešec: Rada bi poudarila, da se vlada zaveda, da je odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati in jih realizirati. Žal pa je bila ta odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač sprejeta v obdobju, kjer so okoliščine za realizacijo zelo zahtevne in ravno ta zahtevnost je povzročila tudi to, da je bilo že več poskusov realizacije, ki so bili do zdaj neuspešni. Te okoliščine predstavljajo dejstvo, da so pravosodni funkcionarji skupaj z vsemi zaposlenimi v javnem sektorju v enotnem plačnem sistemu in da se ravno ta plačni sistem javnega sektorja na eni strani prenavlja, sprejema se nov plačni sistem; in na drugi strani istočasno z vsemi deležniki, predstavniki vseh zaposlenih v javnem sektorju potekajo pogajanja, usklajevanja ravno o isti vsebini, kar je ugotovilo ustavno sodišče glede sodniških plač, se pravi, nesorazmerja med vrednotenji posameznih mest in funkcij. Glede na to, da imamo enotni plačni sistem, je pač mogoče nesorazmerja odpravljati in graditi novi plačni sistem in nova vrednotenja tako funkcij kot delovnih mest v javnem plačnem sistemu samo postopoma in hkrati.

Sodniki so v drugačnem položaju, ker so funkcionarji, in imajo tudi odločbo ustavnega sodišča. Zato se zastavlja vprašanje, ali je to prava rešitev. Sodniki pravite, da ne. Kaj je najbolj sporno?
Vesna Bergant Rakočević: V povezavi z odločbo ustavnega sodišča je ta zakon popolnoma neprimeren. To ni niti 'u' od uresničitve odločbe ustavnega sodišča. Zakon bi se mogoče lahko imenoval zakon o neuresničitvi odločbe ustavnega sodišča in o nespoštovanju neodvisnosti sodstva. Za kaj v bistvu gre? Slovensko sodniško društvo je tako kot sodni svet in vrhovno sodišče podalo strnjene, jasne in konkretne pripombe. Vendar, kot smo seznanjeni, vlada ni upoštevala niti enega. Za kaj gre? Kratko rečeno, ta zakon ne odpravlja gromozanske diskrepance, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Ustavno sodišče, da pojasnim, je ugotovilo diskrepanco od osem do enajst plačnih razredov. Ta zakon predvideva od nič do tri. Nadalje, ustavno sodišče je reklo izrecno, da je treba upoštevati vse dejanske prejemke. Funkcionarji, zlasti poslanci, imajo neke dodatke, ki so kvantitativno precej višji, kot je neki plačni razred. Sodniki nimamo nikakršnega dodatka. Predlagamo, da se ta seveda znova uvede. In tretje: jasna časovnica. Precej absurdno je, da bo zakon, kot se zdaj v postopku predvideva, celo uzakonil kršitev odločbe ustavnega sodišča, ki se jasno glasi 3. januar 2024.

Sorodna novica Vlada predstavila predlog dviga plač funkcionarjem in direktorjem, neuradno za do 40 odstotkov

Ali ni bilo mogoče, glede na to, da so res vse sodniške organizacije nasprotovale temu predlogu, ki je zdaj sprejet, stopiti korak bližje vsaj v nekaterih točkah, ki jih predlagajo sodniki?
Mojca Ramšak Pešec: Predstavnikom sodniških organizacij je bilo pojasnjeno, da je to prvi korak in korak, ki ga je v okviru časovnice in dejavnosti za prenovo plačnega sistema mogoče v tem trenutku storiti. Dejstvo je, da se odločba ustavnega sodišča realizira v delu, ki govori o približevanju oziroma ustreznem razmerju plač sodnikov zaradi zakonodaje, potem posredno tudi tožilcev, glede na plače poslancev. Ta razmerja se od zdajšnjih osem razredov razlike znižujejo na pet. Če upoštevamo, da lahko sodniki tudi napredujejo v višje plačne razrede, medtem ko poslanci ne, se na isti funkciji iz napredovanja sodnik in najnižji poslanec izenačujeta za en plačni razred. Približevanje je, realizacija je, vendar ne v celoti. Pojasnjeno je bilo, da je dejansko odločbe ustavnega sodišča v celoti, kar se tiče zagotavljanja realne vrednosti plač sodnikov, glede usklajevanja njihovih plač z inflacijo, mogoče v enotnem plačnem sistemu samo, če se te plače usklajujejo za vse, ker imamo samo eno plačno lestvico in ene plačne razrede. In to v tem plačnem sistemu ni mogoče. Smo pa povedali, da je to prvi korak in da drugi korak v okviru prenove plačnega sistema vsebuje tudi mehanizem v samem zakonu, ki bo zagotavljal, da se bodo plače v javnem sektorju usklajevale z inflacijo tudi za sodnike. Povedati moram tudi to, da so v plačnem sistemu ostali funkcionarji, ne samo ti, se pravi vsi direktorji, javni uslužbenci in funkcionarji, v istem plačnem sistemu. Pojasnjeno je bilo tudi glede poslanskega pavšala. Poslanski pavšal je prejemek, ki ni plača poslancev. Ustavno sodišče meni, da tu bi lahko rekli, da gre za neki poseben dodatni prejemek poslancev, ker v poslanski zakonodaji ni natančno opredeljeno izkazovanje in dokazovanje načina porabe. Po svoji naravi je namenjen povračilu stroškov za delo poslancev na terenu. Neki prejemek, ki ni plača, drugi skupini ni mogoče potem pretvoriti v plače. Se pa seveda iščejo druge rešitve, kakšen prejemek bi bil ustrezen temu prejemku tudi za sodnike, vendar kot prejemek, ne kot del plače.

Sorodna novica Sodni svet: Vladni predlog ureditve sodniških plač ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča

Sodniki tudi imate konkurenčno klavzulo, ker ne morete delati nič drugega. Rekli ste, da pričakujete, da bo ustavno sodišče samo opredelilo, kako naj se izvrši odločba. Kaj pričakujete?
Vesna Bergant Rakočević: Ustavno sodišče je očitno še edina institucija in sodnikom očitno žal preostanejo edino pravna sredstva, čeprav smo zadnji, ki bi se želeli ukvarjati sami s seboj. Danes je 140. dan od poteka skrajnega roka, ki ga je ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu. Ker ni bilo nobenih indicev, da se misli dejansko in konkretno izvršiti odločba, je bil sodni svet zaradi samovolje vlade bil prisiljen ponovno na ustavno sodišče, da slednje določi način realizacije. Ne želim ugibati, kako jo bo določal. Sodni svet je podal konkreten predlog. Mislim, da ima ustavno sodišče nekaj manevrskega prostora.

Sorodna novica Golob: Pravosodnim funkcionarjem z januarjem 600 evrov bruto dodatka

Zakon je dejansko za sodnike povsem nesprejemljiv, tudi žaljiv. Negativen resentiment se krepi. Ta zgodba o sodniških plačah se vleče že celotno leto, ta odnos omalovaževanja do ene od vej oblasti, ki bi morala biti enakopravna. Nikoli se ne pogovarjamo o plačah ministrov, poslancev. Od tiste proslule javne obljube predsednika vlade, pa do nekega predloga, ki je prišel od vlade in je bil že dogovorjen ... Skratka, vse obljube, ki jih je vlada dala, so se izkazale za prazne. Zdaj se ponujajo neke drobtinice. Žal se zdaj ta resentiment krepi, te eksternalije so samo slabe, konec koncev so pljusknile že prek meja in si dejansko povzročamo sramoto.

Sorodna novica Sodniško društvo: Vlada je do zdaj prelomila vse obljube, ki jih je dala sodnikom

Mojca Ramšak Pešec: Res bi morala zavrniti te očitke o aroganci, samovolji vlade. Vlada je ves čas pojasnjevala, kje so dejanske težave z realizacijo te odločbe ustavnega sodišča, zakaj še ni realizirana. Vsi ti poskusi in predlogi, ki so bili dani, ki so bili žal neuspešni, kažejo tudi na to, da je trenutek realizacije odločbe ustavnega sodišča zelo zahteven, to so glede na proces prenove plačnega sistema oteževalne okoliščine, ki nam v tem trenutku onemogočajo, da bi odločbo realizirali v celoti. Dejstvo pa je, da se s tem zakonom plače najnižjih sodnikov, to se pravi okrajnih, približujejo poslanskim plačam za pet razredov. Dvigujejo se od 240 do 370, okrožnim 470 evrov. V drugem koraku bodo ti dvigi večji. Lani poleti so potekali prvi pogovori o realizaciji odločbe ustavnega sodišča, pa dogovor žal ni bil podpisan. Tisti dogovor je pravosodne funkcionarje v nov plačni sistem uvrščal prioritetno, pred vsemi preostalimi funkcionarji in javnimi uslužbenci, a se zdaj izkazuje, da je bil prenizek in da bodo v okviru realizacije te plače sodnikov v novem sistemu višje.

Kaj pravite na to?
Vesna Bergant Rakočević: Besede, besede ... Latinski pregovor pravi acta non verba, to, da bo ad calendas graecas. Mi bomo seveda takrat zelo veseli, ampak za zdaj nič ne kaže.