Do 24. januarja bo potekal protest sodnikov zaradi nespoštovanja ustavne odločbe. Ta je bila junija lani sprejeta soglasno, pravi pa, da so sodniške plače prenizke, da že desetletja izgubljajo realno vrednost in ne zagotavljajo sodniške neodvisnosti.

Točno leto dni je minilo od shoda sodnikov, na katerem je premier obljubil 600 evrov bruto dodatka vsem sodnikom. Po pravnih zapletih v parlamentu je ta možnost padla v vodo. Zadnja rešitev – 1070 evrov bruto prav tako začasnega mesečnega dodatka, to je bil predlog ministrstva za pravosodje – pa nima podpore koalicije.

Da se bodo plače sodnikov, ki so pogajanja končali prvi in sklenili dogovor, uredile šele ob plačni reformi celotnega javnega sektorja, pa enotno odgovarja vlada.

Kje so zdaj pogovori, dogovarjanje med vlado in sodniki? O tem se je voditeljica oddaje Politično, Tanja Gobec, pogovarjala z gostoma: predsednico Slovenskega sodniškega društva Vesno Bergant Rakočević in državnim sekretarjem na pravosodnem ministrstvu Igorjem Šoltesom. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je udeležbo odpovedala zaradi nujnih družinskih zadev.

Sodniki imate v sodnem svetu večino. Sodni svet je pred dnevi odločil, da se še enkrat obrne na ustavno sodišče, naj kar to določi, kako se bo ustavna odločba o sodniških plačah izvedla. Kaj v resnici od ustavnega sodišča pričakujete, da bo povedalo? Koliko plače, kakšna masa? Kaj v bistvu pričakujete?
Vesna Bergant Rakočević: Zelo obžalujem, da danes tukaj z nami ni ministrice za pravosodje. V tem je žal morda tudi nekaj simbolike ali pa kar simptomatike. Vlada enostavno sodnike očitno že dlje časa tretira kot javne uslužbence, kot državne uradnike, in očitno šteje za primerno, da se tudi državni uradniki pogovarjajo s sodniki ...

... naj še enkrat za gledalce povem, da je ministrica v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo zaradi nujnih družinskih zadev.
Vesna Bergant Rakočević: Sodniki smo na milost in nemilost prepuščeni samovolji državnega zbora in vlade, ki sodstva ne priznavata kot enakovredne in enakopravne veje oblasti, ne spoštujeta ustavne odločbe, ne spoštujeta načela delitve oblasti, ne spoštujeta neodvisnosti sodstva. Ustavno sodišče je povedalo vse, kar je povedalo. Sodni svet je zdaj dejansko podal neki predlog, ampak zdaj ne vem, ali je na meni, da to komentiram.

Sorodna novica Sodni svet z zahtevami glede plač na ustavno sodišče

Kako vlada dojema to, da se bodo obrnili neposredno na ustavno sodišče? Vlada ima kot izvršna veja oblasti vendarle neki finančni okvir. Lahko se tudi pogaja. Ustavno sodišče tega nima. Kaj če bodo ustavni sodniki določili, kako morate vi to izvesti, ali pa če bodo to kar sami izvedli?
Igor Šoltes: Ta pravni instrument je na voljo. Ustavno sodišče je že v preteklosti nekajkrat poseglo po tej možnosti. Zadnja odmevnejša odločitev ustavnega sodišča v smislu izvršitvene odločbe je bila – če se prav spomnim – v primeru Občine Ankaran.

Pa tudi pri izbrisanih, pa pri upravnih enotah, ampak ta ima pa finančne posledice.
Igor Šoltes: Ustavno sodišče se teoretično lahko postavi v vlogo zakonodajalca in na ta način mora to vlada seveda upoštevati, če bo seveda prišlo do tega. Bi pa samo še rekel, da obžalujem tak uvod sogovornice glede primernosti ali pa neprimernosti sogovornikov.

Vlada želi zadevo uveljaviti v sklopu reforme celotnega plačnega sistema javnega sektorja. Kaj bi vas prepričalo? Tedni, meseci, leto?
Vesna Bergant Rakočević: Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče, je bil določen meseca junija. Od takrat je preteklo pol leta in to ni bilo nekaj novega. Ustavno sodišče je poudarilo, zakaj je rok tako kratek. Bi pa vendarle komentirala kot nekaj precej degutantnega v tej sagi pravnega huliganstva, da se na neki način ta poteza sodnega sveta kar pozdravlja. Pa je bil potisnjen ob zid, dobesedno prisiljen, da ustavno sodišče prosi, da se postavi v vlogo aktivnega zakonodajalca, kar ni njegova primarna naloga. Ministrica za pravosodje je to gesto pozdravila. Jaz se pa sprašujem, kje je garancija, da bo vlada potencialno naslednjo odločbo ustavnega sodišča spoštovala, če te ne spoštuje in je sodni svet bil prisiljen, da se ponovno obrne na ustavno sodišče.

Sorodna novica Pravosodna ministrica: Ustavna odločba glede sodniških plač bo uresničena, a z zamikom

Gospod Šoltes, v imenu vlade povejte, kakšna je ta časovnica? Rok za izvršitev, točen dan, je mimo.
Igor Šoltes: Zdaj težko rečem. Ni točnega datuma. Seveda si želim in upam, da bo realizacija čim prej. Bi pa opozoril, da vlada nikoli ni rekla, da ne bo spoštovala in upoštevala odločitve ustavnega sodišča. Tudi ministrica je večkrat poudarila, da bo odločitev ustavnega sodišča izvršena. Že pred odločitvijo ustavnega sodišča je vlada v pogovorih s sodniki sama poudarila pomembnost tako imenovane materialne neodvisnosti sodnikov. Je pa glede samih rokov ali pa časovnice mogoče ustreznejši sogovornik ministrstvo za javno upravo.

Sorodna novica Dogovor parafiran – plače v javnem sektorju se bodo uskladile v višini 80 odstotkov inflacije

Ste ena od vej oblasti in ste družbena elita. Marsikdo se sprašuje, zakaj je to prva neuresničena ustavna odločba, pri kateri ste dvignili glas.
Vesna Bergant Rakočević: Vsaka ustavna odločba, ki ni uresničena, je neko dejstvo, ki je popolnoma nedopustno in nikakor ne more biti argument, da ta ni uresničena. Je še ena več. Zakaj se mi posebej zavzemamo za to? Iz preprostega razloga, ker se nanaša na načelo delitve oblasti in na varstvo sodniške neodvisnosti. Bi pa samo še povedala, da se situacija z nespoštovanjem ustavne odločbe dejansko iz dneva v dan samo poglablja. Rok je potekel 3. januarja in mi smo z grozo ugotovili zadnje dejanje vlade, ki je v tem, da se je finančni minister z nekim sindikatom celo mutatis mutandis zavezal, da te odločbe ne bo spoštoval.

Spomnimo, kaj je na to temo dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar:

Sorodna novica Izjava predsednice države Nataše Pirc Musar sprožila oster odziv v Gibanju Svoboda

Kako odgovarjate na kritiko o pravnem huliganstvu?
Igor Šoltes: To je stališče predsednice republike. Sam seveda ne morem komentirati stališč predsednice republike.

Tudi če je tako ostro? Te besede niso kar tako.
Igor Šoltes: Predsednica je seveda tudi obrazložila te besede in povedala, kaj si ona misli o tej problematiki.

Pravosodno ministrstvo je pripravilo predlog o 1070 evrih dodatka. V koaliciji ni bilo podpore za tak predlog, ki bi ga pa sodniki začasno sprejeli.
Igor Šoltes: Ministrstvo za pravosodje je opravilo izračun, na kakšen način oziroma kakšna bi bila začasna primerna višina za odpravo sorazmerij znotraj sodne veje oblasti. Zato je tudi pripravilo tako imenovani interventni zakon. Težko komentiram, kdo v koaliciji je bil proti, ker nisem sodeloval v teh pogovorih.

Pravosodni delavci, ki niso funkcionarji, pravijo, da so tudi oni podplačani in želijo, da se njihove plače uredijo. Oni se za to pogajajo v okviru plačne reforme. Ste vi za to?
Vesna Bergant Rakočević: Mi jih absolutno podpiramo. To so naši sodelavci, brez katerih sodniki ne moremo opravljati svojega poslanstva. Nujno je, da so zanesljivi. Gre za veliko odgovornost, tako da jih mi pri tem absolutno podpiramo in ne vidim nobenega konflikta. Bi pa poudarila še nekaj drugega. Prej ste citirali predsednico republike. Mi smo se ji zahvalili za podporo, ki pa zdaleč ni edina. Takoj so nas podprli Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije, državno odvetništvo, državno tožilstvo, skratka, podpora vseh gradnikov našega sodnega sistema je enoglasna in pravi, da je treba to ustavno odločbo nemudoma izvršiti. Glede številk bi pa samo še to dodala, da vse te imaginarne številke, ki jih zdaj že več kot eno leto poslušamo, od 600 pa do 1000 evrov, beremo samo v medijih. Edina številka, ki jo je vlada poslala v državni zbor, je številka nič.

Sorodna novica Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec

Kaj pomeni parafa v sporazumu s sindikati javnega sektorja, da do septembra, ko se pogajajo, ne bo stavk, razen če bi se vlada s katero skupino pogajala ločeno. To so lahko samo sodniki ali zdravniki. Kaj to pomeni?
Igor Šoltes: Dodal bi samo, da pri sodnikih gre za odločbo ustavnega sodišča. Ta parafa oziroma ta dogovor je bil podpisan. O tem bi lahko več povedal in je povedal minister za javno upravo.

Rekli ste, da se boste obrnili tudi na Evropsko komisijo in da so zadeve že na meji tega, da so podobne z Madžarsko in Poljsko. Kje vidite podobnost?
Vesna Bergant Rakočević: Da, tako je. Gre za vladavino prava, gre za neodvisnost sodstva. Naši protestni ukrepi morajo biti slišani, kajti to, kar se dogaja, daleč presega samo vprašanje nekih zneskov ali plač. Konec tedna prihaja na obisk tudi predsednik svetovnega sodniškega združenja. Jutri bomo na parlament, komisijo in komisarja naslovili našo obrazložitev, za kaj v Sloveniji gre.

Si lahko država tak neugled v Evropi privošči?
Igor Šoltes: Mislim, da je popolnoma neprimerna in neustrezna primerjava pravosodnega sistema v Sloveniji s stanjem tega sistema na Madžarskem ali pa na Poljskem pod prejšnjo vlado. Tam so res ukrepi, ki so bili izvedeni tudi s spremembami zakona, bistveno, bistveno vplivali na neodvisnost, ne samo materialno, predvsem pa funkcionalno, tako se mi to ne zdi ustrezno.