Vrhovno sodišče je na spletni strani v ponedeljek sporočilo, naj se stranke tudi med opozorilnim dvotedenskim protestom udeležijo vseh razpisanih narokov na sodiščih, razen če jih sodišča obvestijo o preklicu. Pojasnili so še, da bodo preostale službe sodišč in javne knjige v tem času poslovale nemoteno.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču pregled aktualnih obravnav kaže, da je bila preklicana polovica narokov v kazenskih zadevah, ki so bile predvidene za sredo. Glede na trenutno sliko do konca tedna na sodišču ocenjujejo, da gre približno 90 odstotkov odpovedi pripisati protestu sodnikov oziroma njihovi odločitvi za prilagojeno delo.

Vendar pa so sodniki pri odločitvi o odpovedi obravnav avtonomni in jim ni treba sporočati, zakaj je kakšna obravnava odpadla, so sporočili. Podatkov o tem, zakaj so bile posamezne obravnave preklicane, na sodišču ne bodo zbirali.

Na mariborskem sodišču so medtem preklicane tri od štirih kazenskih zadev, na kranjskem pa ena od štirih.

Na okrožnih sodiščih je preklicana večina pravdnih in gospodarskih zadev. Med preklicanimi gospodarskimi obravnavami je tudi obravnava 78 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe zoper nekdanja nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Razlog za preklic ni znan.

Vnovičen poziv vladi in DZ-ju, naj takoj pristopita k izvrševanju ustavne odločbe

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je na prvi dan opozorilnega protesta sodnikov pojasnila, da od ministrstva za pravosodje pričakuje, da se jim ob nespoštovanju ustavne odločbe glede plač sodnikov "prižgejo vsi alarmi". Vlado in DZ je ob tem pozvala, naj k izvršitvi odločbe ustavnega sodišča pristopita takoj.

Sorodna novica Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu

Na vprašanje, kako so se na opozorilni protest do zdaj odzvali sodniki, je Vesna Bergant Rakočević dejala, da je odziv plebiscitaren. "Na protestni shod so prišli praktično vsi sodniki, ki niso bili odsotni zaradi bolniških ali dopusta, ne glede na to, ali so ali niso člani Slovenskega sodniškega društva," je dejala. Slovensko sodniško društvo ima po njenih besedah trenutno več kot 600 članov. Po zadnjih javno objavljenih podatkih vrhovnega sodišča iz leta 2022 je bilo vseh sodnikov 878.

Če bo ministrstvo tudi po dvotedenskem opozorilnem protestu sodnikov vztrajalo pri tem, da bo odločbo izvršilo z zamikom, se bodo o tem, kako ukrepati naprej, v društvu odločili 30. januarja na seji glavnega odbora. "Upajmo, da bo do takrat do političnih odločevalcev končno prodrla misel, da pravna država stoji in pade na neodvisnosti sodstva, in da bodo zagotovili pogoje za naše neodvisno delo," je še dodala Bergant Rakočević.

Ministrica: Ustavna odločba bo izvršena v najkrajšem možnem času

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v odzivu na protest vnovič zagotovila, da bo ustavna odločba izvršena, čeprav še ni znano, kdaj. Dodala je, da se v medijih ne bo pogajala s sodniki, in dodala, da je ministrstvo predstavnikom sodnikov v torek poslalo povabilo na sestanek, ki so ga zavrnili z argumentom, da niso dolžni poročati o stavkovnih aktivnostih. Poudarila je tudi, da je zvišanje plač stvar ministrstva za javno upravo in ne ministrstva za pravosodje.

"Ustavna odločba bo izvršena v najkrajšem možnem času. Obžalujem, da zaradi različnih dejavnikov z izvršitvijo zamujamo," je dejala ministrica Švarc Pipan in dodala, da na pravosodnem ministrstvu zagotavljajo "vse potrebne ukrepe, da bi čim bolj omilili negativne posledice za državljanke in državljane zaradi zmanjšanega delovanja sodišč".

Glede same ustavne odločbe je ministrica dejala, da njena interpretacija ne more biti arbitrarna, a da je treba razumeti, da ustavno sodišče ni določilo, kakšna je primerna višina sodniške plače. To vprašanje ostaja odprto, zato bi od sodnikov želela izrecno slišati, kakšno je razmerje plač, ki po njihovem ustreza nareku ustavnega sodišča.

Spomnila je še, da so sodniki in tožilci novembra pokazali razumevanje do katastrofalnih posledic za proračun, ki so jih imele avgustovske poplave. Pogovarjali so se o začasni kompromisni rešitvi, med pogovori pa je vrhovno sodišče predlagalo začasni dodatek v višini 577 evrov bruto za vse sodnike in tožilce, a je bil predlog zavrnjen, ko je bil že pripravljen kot vladno gradivo. Na ministrstvu so nadaljevali pripravo drugih predlogov, a jih je 3. januarja, ko bi morala biti ustavna odločba uveljavljena, prehitel čas.

Pravosodna ministrica se je ob tem zahvalila vsem sodnikom, ki zagotavljajo nemoteno delo vseh izpitnih in drugih strokovnih komisij v pristojnosti ministrstva za pravosodje, ter tistim, ki tudi med stavkovnimi dejavnostmi izvajajo že razpisane obravnave in druga procesna opravila.

Pirc Musar: Neupoštevanje odločitev sodišč ogroža temelje pravne države

Oglasila se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob prvem dnevu opozorilnega protesta sodnikov pozvala k doslednemu spoštovanju odločb ustavnega sodišča. Nasprotje tega namreč ogroža temelje pravne države in ruši zaupanje v sodstvo, je poudarila. To velja tudi za ustavno odločbo o sodniških plačah, datum izvršitve slednje pa je jasno določen, je dodala.

"Pravna država zahteva dosledno spoštovanje in upoštevanje odločitev sodišč. V preteklosti sem pogosto opozarjala na škodljive posledice t. i. pravnega huliganstva, kamor spada tudi neupoštevanje odločitev sodišč, saj to ogroža temelje pravne države ter ruši zaupanje ljudi v sodno vejo oblasti," je poudarila predsednica republike.

Obenem je Pirc Musar vnovič pozvala k doslednemu spoštovanju in izvrševanju vseh odločb ustavnega sodišča, saj je to ključnega pomena za ohranjanje vladavine prava v naši družbi. "To velja tudi za izvršitev odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti. Datum izvršitve je ustavno sodišče jasno določilo," so izjavo predsednice povzeli v njenem uradu.

Đorđević: Pogajati se lahko začnemo šele, ko bo neustavnost odpravljena

V pravni državi se sodne odločbe izvršujejo, če se to ne zgodi, sledi prisilna izvršba, pravi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. "Sodniki moramo za svoje delo in odgovornost prejeti dostojno, ustrezno plačilo," je poudaril.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Jolanda Lebar, je Đorđević dejal, da so sodniki zdaj na približno treh četrtinah plače primerljivih funkcionarjev in dodal, da se lahko z vlado začnejo pogajati šele, ko bo odpravljena ta neustavnost. "Če bi se zdaj začeli pogajati o ureditvi plačnega sistema, bi mi začeli s slabših, nižjih izhodišč, na to pa ne moremo pristati," je dejal predsednik vrhovnega sodišča.

Đorđević je pri tem omenil dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, v katerem se vlada zavezuje, da do septembra ne bo popustila nobeni poklicni skupini. "Nikoli nismo pogojevali rešitev svojega položaja s tem, da se ne sme urediti položaj drugih. Zdaj smo pa ravno v situaciji, ko si drugi javni uslužbenci želijo izboljšati položaj, ki ga pogojujejo s tem, da se naš položaj ne sme popraviti v skladu z ustavno odločbo," je opozoril.

Očitki, da vlada odlaga izvršitev ustavne odločbe

Sodniki, ki so se jim pridružili tožilci, so že v četrtek za eno uro prekinili delo. Protestirali so zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v izjavi za medije dan po protestu sodnikov in tožilcev dejala, da bo ustavna odločba izvršena z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, s katerim bi sistemsko uredili javni plačni sistem, še ni.

V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu na ministričine izjave poudarili, da vprašanje uresničitve ustavne odločbe ni del socialnega dialoga. Namen odločbe je zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, so poudarili. Po njihovem mnenju vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti, so dodali.

Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije od vlade in DZ-ja pričakujejo takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.