Ministrstvo za delo je poseg v zakon o urejanju trga dela, ki skupaj z zakonom o delovnih razmerjih tvori osrednjo delovno zakonodajo, napovedalo že konec leta 2022. V nadaljevanju je pripravilo osnutek novele, o katerem se je tudi pogajalo s socialnimi partnerji, a je postopek priprav konec leta 2023 zastal.

Zdaj je pripravilo nekoliko spremenjena in dopolnjena izhodišča, v katerih se v luči zadnjih polemik, denimo glede starejših delavcev in posredovanja tujih delavcev, dotika dodatnih področij.

V osnutku tudi rušenje mostu do upokojitve

Osnutek, ki ga je pridobil STA, vključuje več predlogov za povečanje delovne aktivnosti starejših brezposelnosti oz. rušenje t. i. mostu do upokojitve. Množično se namreč dogaja, da gredo starejši v pokoj neposredno z zavoda za zaposlovanje.

Danes imajo brezposelni, stari 57 ali več let oz. tisti s 35 let zavarovalne dobe, pravico do 25-mesečnega prejemanja nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve, zaradi česar nastaja veriženje te pravice, dokler se ta oseba ne upokoji. To izjemo bi ministrstvo ukinilo.

Sorodna novica Kako preprečiti 'most do upokojitve', ko delavec upokojitev čaka na zavodu?

Prav tako je predvideno posebno varstvo pred odpovedjo zaposlitve delavcem, starim 58 let ali več, oz. tistim, ki jim do starostne upokojitve manjka pet let pokojninske dobe, četudi jim je do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino zagotovljena pravica do nadomestila za brezposelnosti.

Predlagano je še, da se starejšim od 59 let, ki se zaposlijo v času prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti – a ne pri svojem zadnjem delodajalcu –, za čas priznanja tega nadomestila, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno izplačuje spodbudo v višini 40 odstotkov mesečnega neto zneska nadomestila.

Kljub drugačnim napovedim pa v delovnem gradivu ni možnosti razbremenitve starejših delavcev po sistemu 80/90/100, kar bi pomenilo, da ima zaposleni pravico, da po določeni starosti dela z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki.

Tako zgornjo, kot spodnjo mejo nadomestila bi vezali na minimalno plačo

Ministrstvo v najnovejšem osnutku ohranja predlog zvišanja denarnega nadomestila za brezposelnost, a v nekoliko blažji obliki. Medtem ko je po veljavni zakonodaji najnižji znesek nadomestila kar v zakonu določen pri 530,19 evra in najvišji pri 892,50 evra, bi se po novem tako zgornjo kot spodnjo mejo nadomestila vezalo na minimalno plačo. Najnižje denarno nadomestilo bi se zvišalo na 60 odstotkov, najvišje pa na 80 odstotkov minimalne plače (v prejšnjem predlogu na raven bruto minimalne plače).

V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila za okoli 236 evrov na 767 evrov in najvišjega nadomestila za okoli 130 evrov na 1022 evrov bruto.

Sorodna novica Odbor DZ-ja zavrnil predlog NSi-ja za pripravo zakonodaje na področju agencijskega dela

Z namenom odprave težav pri izračunavanju osnove za odmero denarnega nadomestila – zdaj namreč nastajajo primeri, ko je treba višino plač preverjati tudi za več let nazaj – se predlaga, da bi bila osnova za odmero denarnega nadomestila povprečje osmih najvišjih izplačil plače ali nadomestil plače zavarovanca v 24 mesecih pred mesecem nastanka brezposelnosti, pri mlajših od 30 let pa bi bila osnova povprečje štirih najvišjih izplačil plače ali nadomestil plače v tem obdobju.

Ob tem bi na ministrstvu dodali dva dodatna razloga, ob katerih lahko zavod za zaposlovanje zahteva vračilo neupravičeno izplačanih denarnih nadomestil. Tako bi se lahko zahtevalo vračilo že v primeru prve kršitve obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve in v primeru, ko se prejemnik denarnega nadomestila zaposli za krajši delovni čas.

Višja nadomestila za javna dela

Več novosti bi se lahko zgodilo tudi pri javnih delih. Po veljavni ureditvi se udeležencem polovica časa vključitve v ta dela šteje v čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, kar pomeni, da so hkrati v obvezna socialna zavarovanja vključeni po dveh podlagah, pa tudi, da se jim skrajša pravica do denarnega nadomestila. Po predlogu ministrstva pa bi pravica do nadomestila udeležencem javnih del mirovala ves čas vključitve, po koncu pa bi jo lahko koristili dalje.

Poleg tega osnutek narekuje višja izhodiščna plačila za javna dela. Udeleženci bi bili še vedno upravičeni do plačil, izraženih v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti za delo, a kot kaže, po višjih deležih.

Prenos pristojnosti posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom na zavod za zaposlovanje

Precej sprememb bi ministrstvo uvedlo tudi na področju zavoda za zaposlovanje. Med največjimi je prenos pristojnosti posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom na zavod.

Predvidena je tudi opredelitev primerov, v katerih lahko zavod zavrne javno objavo prostega delovnega mesta, ko bi ga objavil, pa bi imel ob tem možnost dodati podatek, da dotičnega delodajalca vodi v evidenci tistih z negativnimi referencami.

Sorodna novica Sindikat Mladi plus od vlade zahteva ureditev razmer na področju prekarnega dela

Prav tako naj bi zavod lahko zavrnil posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo izrečeno opozorilo v upravnem postopku oziroma so v prekrškovnem postopku pri Inšpektoratu RS za delo ali Finančni upravi RS. Enako naj bi zavod lahko storil v primerih tistih delodajalcev, zoper katere je izrekel ukrep v zvezi z nenamensko porabo sredstev aktivne politike zaposlovanja.

Opredeljena je tudi nova storitev zavoda, in sicer zaposlitvena podpora, ki bi se zagotavljala na novo zaposlenim prek programov aktivne politike zaposlovanja, ki potrebujejo dodatno podporo pri vključevanju v delovno okolje, in njihovim delodajalcem.

Osnutek pogajalskih izhodišč pa prinaša še pravno podlago za sodelovanje zavoda za zaposlovanje s centri za socialno delo, s čimer se želi nasloviti izziv problematike brezposelnih, ki utegnejo imeti težave z odvisnostjo, duševnim zdravjem, večje socialne in druge podobne težave.

Dodali pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja dela

Na področju posredovanja dela oz. agencij bi ministrstvo dopolnilo definicijo zagotavljanja delavcev uporabnikom in omejilo čas istega dela, ki ga napoteni delavci opravljajo pri istem uporabniku.

Dodali bi tudi pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja dela, in sicer glede kaznovanosti delodajalca in glede neporavnanih obveznosti, tako da te ne bi bile vezane le na zapadle davčne obveznosti, temveč tudi druge nedavčne obveznosti, višje od 50 evrov.

Zaradi razmaha tujih subjektov bi se v zakon o urejanju trga dela zapisalo še, da lahko podjetja delavce sprejmejo le od tistih tujih posredovalcev s sedežem v EU-ju, Evropskem gospodarskem prostoru in Švici, ki imajo podružnico na območju Slovenije.