Tiskovna predstavnica komisije Ana Pisonero je pojasnila, da je Ukrajina uveljavila zakonodajo za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada in odpravila omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije. Poleg tega je uveljavila zakon o lobiranju, ki je v skladu z evropskimi standardi, in izpolnila priporočila Beneške komisije na področju pravic manjšin.

Moldavija pa je po besedah Pisonero nadaljevala bistven napredek pri imenovanjih v pravosodju, med drugim je v skladu s transparentnim postopkom imenovala novega generalnega državnega tožilca. Poleg tega je sprejela nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov in zagotovila zadostne resurse za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.

"Državi sta tako izpolnili vse potrebne korake, zdaj pa je na državah članicah, da opravijo razpravo o nadaljnjem postopku," je še povedala tiskovna predstavnica komisije.

Da bosta Kijev in Kišinjev lahko dejansko začela pristopna pogajanja, kar so decembra lani podprli voditelji držav članic, bo moral Svet EU-ja sprejeti pogajalska okvirja. S tem bodo države članice določile načela, na katerih bodo temeljila pristopna pogajanja, njihovo vsebino in potek.

Kot je pred kratkim dejala belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, si bo belgijsko predsedstvo Sveta EU-ja prizadevalo, da bi prvi medvladni konferenci, s katerima se bodo pogajanja uradno začela, sklicali še ta mesec.