Na ustanovni seji preiskovalne komisije so člani iz vrst SDS-a zahtevali zaslišanje 70 prič, med drugim predsednika komisije Tomaža Laha iz Gibanja Svoboda in še štiri druge člane iz te stranke. Ti naj tako ne bi smeli več sodelovati pri delu komisije.

Preiskovalno komisijo namreč vodi Lah iz Svobode, njegov namestnik pa je Rado Gladek iz SDS-a. Svoboda ima v preiskovalni komisiji po sklepu DZ-ja sedem članov in prav toliko namestnikov, SDS pet članov in namestnikov, NSi in SD po enega, Levica pa v komisiji ne bo sodelovala. V opoziciji so že pred ustanovno sejo opozorili, da naj bi komisiji predsedoval član Gibanja Svobode, to so označili kot neprimerno in sporno, v Svobodi pa so jim odgovorili, da je povsem enako počel SDS v prejšnjem mandatu, ko je šlo npr. za preiskovanje poslov z nakupi zaščitne opreme v času pandemije.

Člani komisije so po konstituiranju sejo zaprli za javnost. Je pa pred medije stopil Žan Mahnič, ki je povedal, da člani SDS-a delo komisije obstruirajo.

Pet članov iz vrst SDS-a je, kot rečeno, takoj po konstituiranju skladno s poslovnikom parlamentarne preiskave vložilo zahtevo, s katero je določilo uvedbo pripravljalnih preiskovalnih dejanj in predlagalo dokazni sklep za določitev 70 prič. Med temi so tudi predsednik komisije Tomaž Lah ter člani Andreja Kert, Lena Grgurevič, Andreja Rajbenšu in Jernej Žnidaršič.

Ob tem je Mahnič navedel, da je zakon o parlamentarni preiskavi jasen. V komisiji ne sme sodelovati poslanec, če je preiskovanec ali priča. V poslovniku parlamentarne preiskave pa piše, tako Mahnič, da mora komisija sprejeti dokazno gradivo ali seznam prič, če to zahteva najmanj tretjina njenih članov.

S trenutkom vložitve zahteve omenjeni člani tako po poslančevih besedah ne bi smeli sedeti v dvorani in sodelovati pri delu, kaj šele voditi komisijo. Lah naj tega ne bi upošteval in dejal, da bodo o zahtevi SDS-a razpravljali na prihodnji seji.

V SDS-u razmišljajo o kazenski ovadbi zoper Laha, ki da trenutno nezakonito igra predsednika, preostali omenjeni člani pa so v tej funkciji prav tako nezakonito. Vsi sklepi, sprejeti po ustanovitvi, so neveljavni, je dejal Mahnič, komisija pa bi morala dobiti novo vodstvo in člane. Kakšna bo zdaj usoda nadaljnjega dela komisije, tako ni jasno. Mahnič pri tem ni izključil možnosti ustanovitve nove preiskovalne komisije, če bi v SDS-u našli skupni jezik z NSi-jem.

Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je v izjavi medijem pred sejo komisije ocenil, da bi bil na mestu razmislek, da bi se preiskava o tej problematiki uredila drugače in da bi preiskovalno komisijo vodili tisti, ki imajo dejansko namen razčistiti zadeve.

Lah: SDS-ova zahteva vložena prepozno in brez obrazložitve

Lah pa se je na Mahničeve navedbe odzval z besedami, da zahteve članov SDS-a ni mogel ne potrditi ne zavrniti, ker ni bila vložena dan pred sejo, ampak na sami seji, takoj po ustanovitvi komisije. Člani se tako niso mogli seznaniti s seznamom prič in preveriti dejstev ter skladnosti z aktom o odreditvi komisije.

Po Lahovih besedah namreč zahteva nima obrazložitve, zakaj so predlagane prav te priče, med katerimi da so praktično vsi poslanci Svobode. Predlagatelje zahteve bo zato pozval k ustreznim dopolnitvam, z zahtevo pa naj bi se seznanili na prihodnji seji.

Današnji manever tako vidi kot poskus zlorabe oz. omejevanja dela komisije in kot političen šov. Tudi takšne manevre naj bi omejila ali onemogočila predlagana novela zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog je v obravnavo DZ-ja vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, a je NSi predlagal odločanje o njem na posvetovalnem referendumu. Po Lahovih zagotovilih njegov namen ni odlašanje do sprejetja te novele, saj da želi preiskovalna komisija svoje naloge, ki si jih ni sama izbrala, korektno opraviti.

DZ je namreč ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I-ju, Star Solarju in Gibanju Svoboda maja odredil na zahtevo državnega sveta, prvopodpisani pod zahtevo pa je bil svetnik Andrej Poglajen iz SDS-a.

Lah je v odgovoru na očitke, da bo Gibanje Svoboda, ki ima v preiskovalni komisiji predsednika in največji del članov, preiskovalo samo sebe, odvrnil, da je to posledica načina odreditve komisije. Če bi se o njej dogovorila opozicija, bi bila komisija manjša, opozicija pa bi imela pravico do predsednika. Tako pa je o sestavi odločil DZ na podlagi predlogov poslanskih skupin.

Kaj bo komisija preiskovala?

Preiskovalna komisija bo ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve največjega trgovca z elektriko Gen-I-ja, ki ga je dolga leta vodil premier Robert Golob. Te odločitve naj bi vodile v finančno izčrpavanje podjetja.

Sorodna novica DZ odredil preiskavo poslovanja podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranja Gibanja Svoboda

Komisija naj bi tudi preiskovala sume, da so nosilci javnih funkcij domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje in izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v povezavi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar v lasti premierja Goloba ter poslovanjem družbe Borzen. Ta bedi nad podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, v kateri sodeluje Star Solar.

Preiskala bo tudi sume, da se je domnevno pojavilo nezakonito financiranje politične stranke Gibanja Svoboda in volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za zadnje parlamentarne volitve prek poslovanja Gen-I-ja.

Ob tem bo ugotavljala še odgovornost nosilcev političnih funkcij za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko-upravljavsko ureditev izdajateljev medijev ter financiranja izdajanja in delovanja medijev v času volilne kampanje.

V poslanski skupini Svoboda ustanovitev preiskovalne komisije vidijo kot zlorabo instituta parlamentarne preiskave za obračunavanje s predsednikom vlade. V opoziciji pa Golobu očitajo, da do zdaj ni odgovoril na njihova vprašanja glede določenih dejavnosti v času vodenja Gen-I-ja in očitkov o nezakonitem financiranju Gibanja Svobode in njene volilne kampanje ter lastništva podjetja Star Solar in njegovega sodelovanja v okviru podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.