Odbor za pravosodje je obravnaval predlog NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi. NSi je prepričan, da poskuša koalicija onemogočiti točno določeno parlamentarno preiskavo, ki je povezana s Svobodo.

Na posvetovalnem referendumu bi volivce po predlogu poslanske skupine stranke NSi vprašali: Ali ste za to, da DZ sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča vlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti parlamentarnih preiskav na ustavno sodišče ter s tem v obdobju do odločitve onemogoča izvajanje parlamentarne preiskave v zadevah javnega pomena?

V obrazložitvi so pojasnili, da je parlamentarna preiskava ustavni institut in orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja koalicijske večine. Predlagane zakonske spremembe pa bi po njihovih navedbah prinesle mehanizem, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.

Sorodna novica SDS bi iz preiskovalne komisije o Gen-I-ju, Star Solarju in Gibanju Svoboda izločil člane Svobode

Izvajanje preiskave bi bilo po predlogu novele, ki ga je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, do odločitve ustavnega sodišča onemogočeno, saj v tem obdobju DZ ne bi mogel niti imenovati preiskovalne komisije, so navedli poslanci NSi-ja. To razumejo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije oz. državnega sveta pri prizadevanjih za nadzor nosilcev oblasti.

Prepričani so, da je predlagana novela namenjena vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki je na zahtevo državnega sveta usmerjena v preiskavo ravnanja oseb, tesno povezanih z največjo koalicijsko stranko. Gre za preiskovalno komisijo o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.

Razprava poslancev

V razpravi je opozicija menila, da skuša koalicija onemogočiti konkretno preiskavo, koalicija jim je očitala, da zlorabljajo institut referenduma.

V imenu predlagatelja je poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič razložila, da so posvetovalni referendum predlagali, ker novela zakona o parlamentarni preiskavi prinaša mehanizem, po katerem v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave v Uradnem listu lahko več upravičencev zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. "V tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno parlamentarno preiskavo," je poudarila Čadonič Špelič. Prepričana je, da spremembe otežujejo ustanavljanje parlamentarnih preiskav med aktualnim mandatom, kar kot predstavnica opozicijske stranke razume kot poskus discipliniranja opozicije in državnega sveta.

Predlagano referendumsko vprašanje je po mnenju zakonodajnopravne službe zahtevno, saj je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu volivce sprašuje, ali so za sprejetje zakona, v drugem pa se nanaša na možnost zadržanja izvajanja parlamentarne preiskave do odločitve ustavnega sodišča glede akta o odreditvi parlamentarne preiskave, je v imenu zakonodajnopravne službe dejal Dušan Štrus.

Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj je potrdila, da je področje parlamentarne preiskave eden najpomembnejših mehanizmov zagotavljanja parlamentarne demokracije. Spomnila pa je, da predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi v zakonodajo vnaša dve odločbi ustavnega sodišča iz leta 2021, po katerih se s parlamentarno preiskavo ne sme posegati v neodvisno odločanje sodstva in neodvisno delovanje državnih tožilstev v zadevah konkretnih kazenskih pregonov. Predlog novele pa uresničuje še starejšo odločbo iz leta 2011 glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij kot prič in njihove izločitve kot članov teh komisij. Kokalj meni, da je treba te odločbe čim prej uresničiti.

Poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič je v razpravi opozorila, da predlog novele ne bo veljal za že odrejene parlamentarne preiskave, tudi za "famozno Gen-I Star Solar parlamentarno preiskavo" ne. Zato se ne more znebiti občutka, "da gre za zelo evidentno in ponovno zlorabo instituta posvetovalnega referenduma".

Čadonič Špelič ji je odgovorila, da je bil predlog novele v parlamentarno proceduro vložen sočasno z zahtevo za to preiskavo, in to po skrajšanem postopku. "Nekomu se je zelo mudilo," je presodila.

Tudi poslanec SDS-a Jože Tanko je prepričan, da skuša koalicija s predlogom novele onemogočiti parlamentarno preiskavo glede podjetij Gen-i, Star Solar in domnevnim financiranjem volilne kampanje stranke Svoboda.

Predsedujoča odboru Lena Grgurevič (Svoboda) je pojasnila, da odbor o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma v tej fazi postopka ne odloča niti ne more posegati v njegovo vsebino. Če bo DZ sprejel sklep za razpis posvetovalnega referenduma, bo odbor na eni od naslednjih sej oblikoval predlog odloka o njegovem razpisu, je dejala.

Šumi: Protikorupcijski standardi še vedno dojeti kot nadstandardi

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je nato odboru predstavil tudi letno poročilo KPK-ja za leto 2023. Dejal je, da so protikorupcijski standardi v družbi še vedno dojeti kot nadstandardi. Po razpravi je obžaloval, da politika neodvisne državne organe izkorišča za medsebojno obmetavanje.

V lanskem letu je po njegovih besedah naraslo število prijav, kar kaže na krepitev zaupanja v delo komisije. Na podlagi 817 prijav je komisije uvedla 111 prekrškovnih postopkov, 123 zadev je odstopila policiji in tožilstvu, 244 zadev pa drugim pristojnim organom. Izdala je 11 priporočil, od sodišča pa prejela pet potrditev, da so zadeve komisije postale pravnomočne.
Na področju premoženjskega stanja se je število zavezancev v primerjavi z letom 2022, ko jih je bilo 21.314, povečalo na 22.685. Med 4000 prejetimi obrazci o lobističnih stikih pa je bilo registriranih lobistov zgolj za dva odstotka, kar po Šumijevem mnenju kaže na pomanjkljivo zakonsko ureditev.

Nato je KPK postal pristojen za zaščito prijaviteljev na podlagi novega zakona, ki pa se v praksi šele preizkuša. Slovenski javnosti pa so predstavili še prve ambasadorje integritete, je dejal Šumi.

Lansko leto je za KPK ocenil kot zahtevno, ampak uspešno. Poudarek so dali kakovosti dela, in ne količini. "V teoriji smo zelo pogosto dobri v rešitvah, ki jih zapišemo v zakon, na izvedbeni ravni pa šepamo," je dodal. V javnosti je po Šumijevem mnenju še vedno prisoten občutek, da je stanje na področju korupcije slabše, kot bi si ga želeli.

Vloga KPK-ja je, da s preventivno vlogo dopolnjuje prizadevanja represivnih organov, je navedla državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj. Po novem pa ima tudi pomembno vlogo usmerjanja zaupnikov in nadzornih organov ter podporno vlogo prijaviteljem, ki so bili deležni povračilnih ukrepov. Na ministrstvu pa si želijo, da bi komisija v poročilu podala svojo oceno stanja in tveganja na področju prijav premoženjskega stanja in lobiranja, je dejala Kokalj.