V oddajo Politično s Tanjo Gobec sta prišla predsednik Socialnih demokratov in gospodarski minister Matjaž Han in podpredsednik vlade in stranke Svoboda ter finančni minister Klemen Boštjančič. Govorila sta o revizijskem poročilu sodne stavbe. Gre v ozadju za tihi spor v koaliciji med Gibanjem Svoboda in SD-jem?

Gospod Han, okoli sodne stavbe ste rekli: "Sanjam, sanjam jo." Največ je, to vemo, odnesla oziroma najbolj vplivala na vašo stranko. Kaj pa pravite o tem zadnjem dogajanju? Nekateri pravijo, da gre za podtikanje, da gre za neki pingpong med največjo vladno stranko in vašo?

Han: No, odkar sem jaz predsednik stranke, zagotovo ne gre za to. To odločno zanikam. Tudi ne želim biti politični arbiter pri tej zgodbi, želim pa kot politik, kot predsednik Socialnih demokratov in ne nazadnje tudi kot državljan izvedeti vse, kar se je v tej zgodbi res dogajalo. Puščice letijo iz leve v desno in tako naprej, zato nobena revizija seveda ni odveč, morajo pa na neki način institucije – NPU, Računsko sodišče in tako naprej – ugotoviti, kdo je v tej zadevi deloval v neskladju z zakonodajo ali pa kot slab gospodar.

Minister Boštjančič, vi ste pred nekaj meseci, ko se je začela ta afera, točno v tem studiu, v tej oddaji rekli, da v bistvu SD v tej zgodbi lovi vas. Ali še vedno mislite tako – glede na revizijsko poročilo, ki vas obtožuje nezakonitega početja?

Boštjančič: Že od vsega začetka, pa ko so prišle prve informacije, in to je bilo kmalu po novem letu, da s tem poslom seveda ni bilo v redu, trdim enako in tudi predsednik vlade trdi eno in isto – da je treba priti do dna vsem podrobnostim in da je treba definirati ljudi, ki so pri tem imeli prste vmes, z imeni in s priimki. Pri tem bomo sledili do konca. V tem kontekstu predvsem upam, da bodo pristojni organi pregona, to je predvsem NPU in tožilstvo, čim prej opravili svoje delo.

Ampak predsednik vlade je pod vprašaj postavil to revizijo – ali je bila po pravih zakonih pravnoformalno dobro izvedena. Kakšen je vaš komentar?

Sorodna novica Ministrstvo poročilo o notranji reviziji poslalo policiji in tožilstvu. Med osumljenci še dve imeni.

Boštjančič: Še danes, torej 30. junija, revizije nisem videl, niti moji sodelavci na ministrstvu za finance je niso videli in sploh nismo vedeli, da se izvaja. Kaj šele, da bi se lahko kar koli na to odzvali. Ko jo bomo videli, jo bomo komentirali. Je pa dejstvo, da je ta revizija že sama po sebi zaradi čudnega načina, kako je sploh nastala, polna vprašanj. Verjamem, na podlagi podatkov, ki so do zdaj znani, da je namen te revizije predvsem preusmerjanje pozornosti z ljudi, ki so imeli konkretno odgovornost za ta posel, na politične odločevalce.

Han: Tega ne bi upal na tak način komentirati. Notranje revizije delamo na vseh ministrstvih, revizorji pa se lahko odločajo sami po sebi, ali bodo šli v kakršno koli revizijo. Strinjam pa se, kar je rekel minister. Upam, da bodo priimki in imena prišli na plan in lahko bomo takrat tudi presenečeni.

Minister Boštjančič, če bo Računsko sodišče – v zadnji fazi je tudi tam revizija – reklo podobno, kot pravi ta interna revizija, da postopki odobritve tega denarja za sodno stavbo niso bili dobri, kaj boste?

Boštjančič: Z osnutkom tega poročila pa smo seznanjeni na ministrstvu za finance. Seveda ga ne morem komentirati, ker ima za zdaj to poročilo še status tajnosti. Samo toliko: poročilo, ta osnutek, ni bistveno drugačen od katerega koli drugega poročila Računskega sodišča. Ta trenutek mislim, da je približno 11 strani pripomb, ki jih ima Računsko sodišče, gre za precej ustaljen postopek, da ga različna ministrstva komentirajo in seveda se opredeljujejo do teh ugotovitev. Moji sodelavci na direktoratu za proračun, ki komunicirajo z Računskim sodiščem in so tudi za to odgovorni meni, pravijo, da ni ta komunikacija nič drugačna in ni nič posebnega glede na preostala leta. Kot sem rekel, počakajmo do konca.

Gospod Han, vi ste na volilni večer, ko je predsednik vlade rekel, da je leva sredina zmagala, predvsem je mislil tudi na štiri uspešne referendume, ki jih je predlagala Svoboda, rekli, da je koalicija na neki način izgubila in da ste vi nekoliko pripomogli k boljšemu izidu, ker ste vendarle dobili enega poslanca. Kakšna je realna ocena tri tedne po volitvah? Zmaga ali poraz? Boste podprli gospoda Vesela za komisarja?

Najprej, mi smo naredili znotraj stranke oceno volitev. Ne bom zdaj, kot vsi politiki govorimo, kako smo bili uspešni ...

... Vsi zmagate, ja.

Han: Moram reči, da sem na koncu relativno zadovoljen tudi zaradi zgodb, ki so bile in o katerih smo se prej pogovarjali. Preživeli smo, vemo, kje smo delali napake, vemo, kaj moramo popraviti. Dve leti sta do volitev, torej imamo še čas, da nastavimo ventile v naši stranki. Kar se tiče koalicije, je dejstvo, številke kažejo, opozicija nas je tukaj premagala. Tukaj zdaj ne moremo nič. Kar se tiče pa gospoda Vesela, da, mi ga podpiramo. Moram reči, da sem že dolgo le v politiki. Tokrat sem imel prvič možnost, da sem se s kandidatom lahko pred imenovanjem pogovarjal. Vesel je človek, ki ima izkušnje, in verjamem, da bo kljub vsem tem zgodbam, da so to komisarji, ki niso vezani na Slovenijo, delal tudi za Slovenijo. Tega je bilo v vseh 20 letih absolutno premalo.

Je to vaše osebno stališče ali je to tudi stališče SD-ja? Glede na to, da so bili v stranki zadržani, preden ste jo vi prevzeli.

Han: V stranki je treba odločitve sprejemati. Veste, da smo imeli razgovor z Veselom. Tam so bili Brglez, Nemec, Meira Hot, vsi so bili, vodstvo stranke. Smo ga podprli in tukaj ne bi delal razlik tam, kjer jih ni oziroma kola zabijal tam, kjer ni treba.

Zgodba je torej končana. Gospod Boštjančič, ti spori, začel jih je gospod Nemec v Tarči, ko je omenil menjavanje novih obrazov vsakih toliko let, to je letelo seveda na aktualnega premierja, potem, da se podtikajo afere in tako naprej. Kako trdna je koalicija? Kako dobri so odnosi Svobode s SD-jem?

Boštjančič: Preden odgovorim na to, bi samo rekel, da je Gibanje Svoboda nova stranka in je drugačna stranka. Predvsem je drugačna od etabliranih strank, ker tudi dobršen del, tako članov stranke kot tudi ministrov, pravzaprav ni v politiki vse življenje ali pa večji del življenja. Tudi jaz nisem. Zaradi tega je seveda tudi naš način dela ali pa način dojemanja in tudi – če hočete – vrednot nekoliko drugačen, kot verjamem, da velja za klasične politike. Iz tega seveda izhajajo tudi določeni konflikti oziroma določeni nesporazumi. Ampak to se zdi meni samo po sebi logično.

Torej, kaj pravite na očitek gospoda Nemca? "Če se ne bomo zbrali v naslednjih dveh letih, bomo na oblast pripeljali nekoga v opoziciji, ki čaka."

Boštjančič: Absolutno te stvari, ti nesporazumi, ki jih imamo, se mi ne zdijo nič posebnega, celo verjamem, da so zdravi. Zelo verjamem v to, da je treba jasno komunicirati tudi s svojimi partnerji, svojimi kolegi, ker edino tako lahko kaj spremenimo. Tista stvar, ki pa je narobe, pa je, da se marsikdaj ti, recimo različni pogledi, poskušajo razčiščevati pred javnostjo, to pa je zelo narobe. To je tisti del, za katerega verjamem, da bi se morali o tem pogovoriti. Na ta način pa verjamem, da daje vtis na zunaj, kot da je vse narobe. Precej drugače je.

Kar precej je bilo v nekaterih stvareh soliranja, eno reče ena vladna stranka, drugo druga. Gospod Han?

Han: Strinjam se s tem zadnjim delom, kar je rekel Klemen, da se je treba znotraj hiše, znotraj sobe, pogovoriti.

Menda sliši na obe imeni.

Han: Ja, ampak hočem povedati nekaj drugega. Osnova, da pridemo do pogovora in dogovora, je spoštovanje. Ne glede na to, ali si velik ali si mali. Takrat ko si velik, moraš biti še bolj širokogruden.

In je to spoštovanje?

Han: Zdaj gledam kot predsednik stranke, s predsednikom Svobode je.

Pa sicer v vladi?

Han: S kolegi v vladi absolutno nimam nobenega problema. Z nekaterimi smo stkali pravo prijateljstvo. Ampak saj veste: v politiki ni prijateljev. Kar se tiče pa etabliranih strank in novih strank, tukaj bi pa komentarje zadržal. Politika je obrt in v politiki si moraš tudi dobiti neke izkušnje. Ne začne se politika ali pa novo življenje z novo vlado, ampak je treba nekaj, kar je bilo dobrega v prejšnjih vladah, vleči naprej, kar je bilo slabega, spremeniti, drugače je pa treba imeti to kulturo sobivanja. Če te kulture sobivanja, tudi z opozicijo, ne bomo imeli, potem ne bomo v Sloveniji imeli takih rezultatov, kot si želimo. Lahko so nam zgled nogometaši in športniki, ki s svojim timom, z duhom, delajo nemogoče.

Te vsi jemljemo za vzor. Minister Boštjančič, vaš intervju za Politico je precej vznemiril tudi kolege, ki pravijo, da gre na zaupanje, ko ste rekli, da z marsikom v Evropi lažje sodelujete kot s kolegi v vladi, pa bo morda gospod Han povedal, kako je to vzel. Ampak kaj ste mislili s tem, da vas ne skrbi vzpon skrajne desnice?

Boštjančič: Kot najprej, intervju za Politico je trajal uro in pol. Vse, kar je bilo do zdaj objavljeno, je bilo nekaj izjav. Seveda sem medijem, ki jih je to zanimalo, to tudi pojasnil in seveda vsakič lahko pojasnim katero koli od teh izjav, ali je to sodelovanje s skrajno desnico v Franciji ali pa je to moj odnos do kolegov v vladi.

Če zmagajo, boste lažje sodelovali z njimi kot z nekimi zmernejšimi politiki?

Boštjančič: Ne, nikakor ne, ker tudi to ni bilo vprašanje. Je pa dejstvo, da sem odgovoril in to bom tudi vam povedal, ker vedno povem to, kar mislim, ker tudi sledim temu, da delam to, kar potem govorim. To je, da mislim, da je vsak minister v slovenski vladi dolžen sodelovati s katero koli vlado oziroma ministrom druge države, sploh tako velike države, kot je Francija. Mislim, da nihče nima privilegija in reči: jaz z eno vlado ali pa z enim ministrom ne bom sodeloval, ker ima politično drugačen pogled. Mislim, da je ključna stvar, ki ji je treba slediti, interes Slovenije. Interesu Slovenije lahko sledimo tako, da sodelujemo z vsemi in v tem kontekstu je bila tudi moja izjava. Odlično se razumem tako s socialisti ministri kot s konservativnimi ministri.

Gospod Han, bilo je nekaj odzivov vaše ministrice Tanje Fajon, da njo pa skrbi vzpon, potem Urške Klakočar Zupančič, tudi iz Levice. Kako ste vi slišali to izjavo, predvsem o boljšem sodelovanju kot v vaši vladi?

Han: Slišal sem jo tako, kot sem jo prebral. Ampak ne glede na to ima vsak tudi možnost, da interpretira svoje izjave, tako kot je tudi minister povedal. Politika oziroma vlada, določene politike, tudi zunanje politike, na neki način sprejema na ravni vlade. In v tem primeru potem moramo tudi ministri sprejemati neke odločitve z drugimi ministri. Da, treba je z vsemi državami sodelovati, so pa nekje rdeče črte, ki jih je pa vendarle treba na neki način ... ker drugače bi lahko rekli, da bomo sodelovali z Rusijo.

Boštjančič: Drži.