"Po veliko prelomljenih obljubah in zavlačevanju ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel smo v Sloveniji končno dobili predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti. Vendar pa predlog zakona ocenjujemo kot nesistemski in kontradiktoren, saj je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja," so v izjavi za javnost opozorili predstavniki več strokovnih in izobraževalnih institucij.

Sorodna novica Duševno zdravje: "Ko ljudem nudimo pomoč hitro in učinkovito, sporočamo, da so težave rešljive."

Podpisniki sporočila za javnost – predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje Irena Kosovel, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec, predstojnik katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Robert Cvetek, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miran Možina ter predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije Urška Kranjc Jakša – zahtevajo, da ministrstvo za zdravje podaljša javno razpravo z enega na dva meseca, da bo "vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost".

"Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno na začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldne, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu," so opozorili podpisniki izjave. To pa po njihovem prepričanju pomeni, da ministrstvo vodijo drugačni motivi in interesi, ki niso povezani s kakovostjo zakona niti s pacienti, ki bi morali biti prva in največja skrb ministrstva.

Organizacije kritične tudi do tega, da bo javna razprava potekala sredi počitnic

Javna razprava o predlogu zakona se je začela v petek, rok za oddajo predlogov in mnenj na predlog zakona pa se izteče 28. julija. Če bi ministrstvo za zdravje želelo dejansko strokovno razpravo, bi ta bila daljša, medtem menijo organizacije. Po njihovih besedah bi morala trajati vsaj dva meseca in ne bi smela potekati sredi počitnic, vključena pa bi morala biti vsa strokovna in zainteresirana javnost.

Tudi do zdaj je sicer predlog zakona po navedbah organizacij nastajal v zaprtem krogu brez vključevanja psihoterapevtske stroke in organizacij pacientov, prvi osnutki pa so imeli celo oznako tajno. "Vse to meče sum na to, da je ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine," so opozorile organizacije.

Kot so v petek sporočili z ministrstva za zdravje, je cilj predloga zakona večja dostopnost psihoterapevtske obravnave. Med drugim bi uvedel poklica psihoterapevt in klinični psihoterapevt ter vpeljal nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom podeljeval licence.