Slovenijo je zajel vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev vztrajal še vsaj en teden. Kot je ob tem v izjavi za javnost poudaril predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC-ja Ljubljana Peter Radšel, so visoke poletne temperature zelo obremenilne za telo. Obremenjen je predvsem srčno-žilni sistem, zato v naši največji bolnišnici ljudem svetujejo, da se v najbolj vročih urah dneva skušajo zadrževati v notranjih prostorih in v senci, uživajo dovolj tekočin, predvsem pa, da športne oziroma fizične aktivnosti prerazporedijo v čas jutranjih ur ali na večer, ko temperatura pade.

"Oddajanje toplote telesa je namreč pri temperaturah, ki se bližajo naši telesni temperaturi, zelo oteženo," je poudaril Radšel. Kadar je vlažnost v ozračju relativno visoka, je slabše tudi potenje in takrat je nevarnost vročinskih udarov in poslabšanj srčno-žilnih bolezni. "Nevarna je lahko že neposredna izpostavljenost na soncu, tudi če pri tem nismo fizično aktivni," je opozoril.

Ob vsakem vročinskem valu se poveča umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov

Sorodna novica Vročinski val se nadaljuje. Mogoča je rekordna temperatura morja. Poskrbeti je treba tudi za živali.

Bolj občutljivi so starejši ljudje in tisti, ki imajo kronične bolezni, med katerimi Radšel navaja ledvične in srčno-žilne bolezni. "Tudi statistično vemo, da se umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov v vsakem takem vročinskem valu poveča," je poudaril. Vročinskemu valu pa so izpostavljeni tudi delavci, ki v teh razmerah delajo na prostem, zato je treba skrbeti za čim več sence in čim boljšo hidracijo.

Izpostavljeni pa so tudi majhni otroci in dojenčki. Ti svojih težav ne znajo razložiti, zato morajo zanje poskrbeti odrasli, je poudaril Radšel "Predvsem avtomobili so kritična točka, kjer temperatura naraste do takih vrednosti, da so lahko že po nekaj deset minutah usodne za otroka," je navedel in spomnil, da smo bili že priča žalostnim zgodbam.

Prenašanje vročine pa lahko poslabšajo tudi določena zdravila in alkohol. Ta zmanjšuje občutek potrebe po tekočinah, posledično pa tudi znake začetne dehidracije in pregretja telesa, je naštel.

Srčne in možganske kapi, poslabšanje astme in psihičnih stanj ter vročinski udari

Najpogostejše diagnoze, s katerimi se zaradi vročinskega vala v teh dneh srečujejo v UKC-ju Ljubljana, so srčna in možganska kap, poslabšanje astme, poslabšanje psihičnih stanj, pa tudi samomorilnosti. Najhujši zaplet zaradi izpostavljenosti vročini pa je vročinski udar. "To je življenjsko ogrožajoče stanje," je dejal, ko temperatura jedra telesa naraste nad 40 stopinj Celzija. "Takrat so znaki že zelo alarmantni," je poudaril.

Vsako nenormalno počutje je lahko že prvi alarm, poudarja Radšel. Na začetku, ko gre za blago pregretje, večina ljudi toži za glavobolom, utrujenostjo, včasih razdražljivostjo. Pospešena sta tudi dihanje in pulz, je naštel simptome, na katere moramo biti pozorni.

Delavci na gradbiščih se ne zaščitijo dovolj

Metoda Dodič Fifak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa po poročanju Radia Slovenija poudarja, da morajo delodajalci opremiti delovišča s premičnimi senčniki in zagotoviti delavcem zaščitna oblačila in sončno kremo. Med delavci je ozaveščenost o negativnih posledicah izpostavljenosti soncu nizka.

"Prepričani so, da sta je delo zunaj in vročina sestavni del njihovega poklica. Poleg tega so prepričani, da jim bo veliko bolj prijetno, če se bodo slekli. Malo se ozrite po deloviščih, gradbiščih, in boste videli, da je večina delavcev naga ali pa da imajo strahotne opekline, ker je koža že čisto zarjavela," je komentirala Metoda Dodič Fikfak.

Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana pa poudarja, da je zdravju manj škodljivo lenarjenje v času najhujše vročine kot pa športanje. Ob visokih temperaturah svetuje tudi nošnjo pokrival, a ob tem opozarja, da je izziv, če sonce obseva zatilje – tam je namreč center za uravnavanje telesne temperature, še poroča Radio Slovenija.

Kako poskrbeti za živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ponovno opozarja, da je treba v obdobju visokih temperatur ustrezno poskrbeti tudi za živali.

Vsaka živalska vrsta je razvila svoj način prilagoditve visokim temperaturam. Nekatere vrste so pri tem uspešnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali pa je, da svoji živalim zagotovi pogoje, v katerih bodo lažje prenašale visoke temperature.

Poskrbimo za rejne živali

Rejne živali vročino prenašajo veliko težje kot mraz. V dneh, ko je temperatura 30 stopinj Celzija ali več, morajo imeti na voljo zadostno količino vode, kar lahko pomeni tudi več kot običajno. Dobra hidracija je nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem (na primer konji) ali dihanjem (na primer govedo in prašiči).

Neposredna izpostavljenost živali soncu pri visokih temperaturah pomeni veliko tveganje za vročinski udar. Zato je nujno, da imajo živali, ki so ves čas na prostem, možnost umika v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Senco morajo nujno imeti tudi živali, ki so privezane. Objekti, v katerih stalno bivajo rejne živali, morajo biti pri visokih temperaturah ustrezno zračeni, saj se s tem preprečuje preveliko povišanje temperature v prostoru in poskrbi za boljšo kakovost zraka.

Prevoz živali v poletnih mesecih

Če je le mogoče, se živali ne prevažajo pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija. Temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali, namreč ne sme preseči 35 stopinj Celzija, v neklimatiziranih vozilih pa je to temperaturo težko ali nemogoče doseči, če je zunaj več kot 35 stopinj. Če je le mogoče, naj se odhod načrtuje v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči, z ustreznim načrtovanjem postankov pa prevozniki lahko preprečijo ali omejijo izpostavljenost vročini ob morebitnih cestnih zastojih.

Hišni ljubljenčki in vročina

Visoke temperature ogrožajo tudi hišne ljubljenčke. Lastniki morajo zato poskrbeti, da imajo živali ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Sprehodi s psi naj bodo omejeni na jutranje in večerne ure. Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo v parkiranih vozilih, zanje pa so lahko smrtno nevarni tudi drugi zaprti neprezračeni prostori ali zgolj izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco.

Kaj storimo ob vročinskem udaru

Visoka temperatura lahko pri živali povzroči vročinski udar, ki se nemalokrat konča s poginom. Ob vročinskem udaru moramo prizadeto žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z mlačno vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč.

Prireditve z živalmi

Živali je v skladu z zakonom o zaščiti živali dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za zakonsko prepovedana ravnanja ter jim je zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti ogrožena dobrobit živali (na primer napor, dolgotrajnost, izčrpanost) mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj zato čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste vode, še sporoča uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.