Kot je pojasnila vojska, se je na poti do lokacije trupel v Han Junisu večkrat spopadla s palestinskimi borci, pri čemer jih je ubila okoli 30. Ob tem je dodala, da je v zadnjih dneh v mestu "ubila več deset teroristov in uničila približno 50 terorističnih objektov".
Izraelski obrambni minister Joav Galant je pohvalil operacijo vojakov v Han Junisu in zatrdil, da si bo vojska še naprej prizadevala za vrnitev vseh zajetih talcev, proti Hamasu pa se bo borila vse do njegovega poraza.
Tudi izraelski Forum družin talcev in pogrešanih je pozdravil vrnitev petih trupel ter hkrati ponovil, da bi morala izraelska vlada privoliti v dogovor o prekinitvi ognja in vrnitvi talcev.
Norveška namerava sprejeti 20 pacientov iz Gaze
Ker so siloviti napadi Izraela ohromili tudi delo tamkajšnjih bolnišnic, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) aprila mednarodno skupnost pozvala, naj dejavno sodeluje pri zdravstvenih evakuacijah Palestincev. Doslej so pomoč ponudile Belgija, Italija, Luksemburg, Malta, Romunija, Slovaška, Norveška in Španija. Zadnja je v sredo v okviru prve zdravstvene evakuacije sprejela 16 palestinskih otrok.
Med napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra so borci gibanja ubili 1197 ljudi in zajeli približno 250 talcev. V Gazi jih ostaja še 111, pri čemer jih je po navedbah Izraela 39 umrlo. Po napadu Hamasa je Izrael v Gazi sprožil silovito ofenzivo.
Število smrtnih žrtev v enklavi po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje znaša 39.175, še 90.403 pa je bilo ranjenih.
Palestinci, izpuščeni iz izraelskega zapora, z znaki hudega mučenja
Medtem pa je izraelska vojska izpustila skupino najmanj osmih palestinskih zapornikov, pri čemer nekateri od njih kažejo znake hudega mučenja. Skupina, v kateri sta tudi dve ženski, je zjutraj prispela v bolnišnico Aksa v Gazi, potem ko jih je Izrael izpustil iz zapora Ofer na okupiranem Zahodnem bregu.
"Izpuščeni zaporniki so povsem izčrpani. Ena od žensk ni mogla hoditi in so jo morali na urgenco prepeljati na nosilih," poroča dopisnik Al Džazire.
Enega od zapornikov, voznika rešilnega avtomobila, so aretirali na mejnem prehodu Karem Abu Salem, eno od žensk pa, ko je s svojim otrokom obiskala Zahodni breg zaradi zdravljenja.
"Vsi so povedali, da so jih mučili, da so jim grozili. Vsi so dejali, da so jim odrekli zdravila in oblačila. Zasliševali so jih glede pripadnikov Hamasa in izraelskih talcih v Gazi," poroča katarska televizija.
"Izraelski vojaki so nas aretirali, nas potisnili ob tla in udrihali po nas. Mučili so nas 30 dni zapored, v vsem tem času smo imeli zvezane roke in noge,” je povedal eden od izpuščenih zapornikov. "V nas so metali kose starega kruha, zdravil nam niso hoteli dati. Mučili so nas z električnimi šoki ter nas verbalno in fizično zlorabljali dan in noč. Celo usta so mi stresli z elektriko.”
Trump: Izrael mora zaradi slabe reklame končati vojno "hitro"
Nekdanji predsednik ZDA in letošnji predsedniški kandidat Donald Trump pa je Izrael pozval k naglemu končanju vojne v Gazi in vrnitvi talcev, češ da ameriško zaveznico "ubija" slaba reklama.
"Rad bi, da zaključi in to stori hitro, to mora storiti hitro," je povedal Trump za Fox News dan pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi.
"Zaradi katerega koli razloga že imate na ulici Jude, z jarmulkami na glavah, ki so propalestinski. Česa takega svet še ni videl. Izrael mora to končati hitro, ker svet ni naklonjen temu dogajanju (v Gazi). Resnično neverjetno je," je poudaril.
Netanjahu je v sredo ob bučnem aplavzu tako demokratov kot republikancev (in množičnimi protesti pred kongresom) nagovoril ameriški kongres, pri čemer je med drugim dejal, da je svet na razpotju in da gre za "spopad med barbari in civilizacijo".
Kot je dejal, državi ZDA in Izrael vedno zmagata, kadar stojita skupaj. Ob tem je kongresu zagotovil, da "bomo zmagali". Napade Hamasa na Izrael pa je primerjal z 11. septembrom in drugo svetovno vojno.
Netanjahu naj bi se na svoji ameriški turneji sešel tudi s predsednikom Joejem Bidnom in podpredsednico Kamalo Harris, ki se sicer nista udeležila njegovega govora v kongresu, kar nekateri pripisujejo preračunljivosti, saj je Biden izgubil kar nekaj podpore tudi zaradi svoje neomajne podpore Izraelu.
Netanjahu je bil tudi tisti, ki je zaprosil za srečanje ena na ena s Trumpom, s katerim sta sicer imela dobre odnose v času Trumpovega predsedniškega mandata, a so se njuni odnosi v zadnjih letih malce ohladili.
Trump je sicer letos že večkrat poudaril, da Netanjahu zaradi vojne v Gazi, ki se vleče že skoraj deset mesecev, izgublja "vojno javnega mnenja". "Naj že konča to, da se vrnemo k miru, in naj neha pobijati ljudi. In to je zelo preprosta izjava," je dejal Trump pomladi v podkastu Hugha Hewitta. "To morajo opraviti. Opravite že to in to hitro, ker moramo nazaj v stanje normale in miru.”
Velika Britanija pod Starmerjem manj naklonjena Netanjahuju
Medtem pa naj bi novi britanski premier Keir Starmer umaknil ugovor prejšnje britanske vlade glede izdaje naloga za aretacijo za Netanjahuja, kar zahteva glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
Kot poroča New York Times, bi ta poteza pomenila drastičen razkorak med politikama Velike Britanije in ZDA glede Gaze, ki sta bili do zdaj povsem poravnani z Izraelom.
Nova laburistična vlada je ta teden tudi napovedala, da obnavlja financiranje ZN-ove agencije za palestinske begunce UNRWA, ki so ga ustavili januarja po tem, ko jo je Izrael brez dokazov obtožil "terorizma".
ZDA so tako zdaj še edina država, ki ukinja financiranje glavne agencije za dostavo pomoči Palestincem v Gazi, Washington, tesni zaveznik Netanjahujeve vlade, prav tako še naprej nasprotuje izdaji ICC-jevega naloga za aretacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje